Skladateljica Cécile Chaminade je ustvarila več kot 200 skladb za klavir in okrog 140 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov 19. stoletja Francoska skladateljica in pianistka Cécile Chaminade je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, posvečeni njeni ustvarjalnosti, bomo predstavili izbor del iz njenega opusa komornih skladb in koncertantne glasbe. Cécile Chaminade je ustvarila približno 400 skladb, bila je virtuozna pianistka in ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali njen Karnevalski valček, op. 73, za dva klavirja, Špansko serenado za violino in klavir, stavek iz Klavirskega tria v a-molu, št. 2, op. 34, in Concertino za flavto in orkester, op. 107.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe – dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta močno zaznamovala Slovence v njihovem skupnem prostoru. V pogovoru pod okriljem našega programa, Radia Trst A in slovenskega sporeda ORF v Celovcu razmišljamo o razsežnostih, manj znanih dejstvih in zapuščini, ki sta jih krojila omenjena dogodka. O tem s sogovorniki – sodelujejo Peter Kovačič Peršin, dr. Jože Pirjevec in dr. Valentin Sima.

Pihalni orkester Piran je daljnega leta 1851 z imenom Coro, orchestra e banda con fanfare ustanovil tedanji domačin, odvetnik Giuseppe Ventrella. Vendar ne smemo zatiskati očesa pred zgodovino: ta godba je bila v prvem stoletju svojega delovanja izrecno italijanska, saj je bil tudi sam Piran do končne priključitve Cone B svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji po večini romansko mesto. Orkester, ki obstaja zdaj, ni neposredno nadaljevanje prejšnjega in je še eden izmed številnih plodov delovanja obeh Peganov – očeta in sina. Ko je novorojenec odraščal, so v slikovitem obmorskem kraju pustili neizbrisljiv pečat še drugi karizmatični kapelniki, ki bi jih poleg obeh Peganov brez posmeha lahko imenovali don: Uberto Radojković, Benjamin Makovec in zdaj še Iztok Babnik. Ta je 22. oktobra 2022 v portoroškem Avditoriju vodil slavnostni jubilejni koncert, iz katerega smo izbrali posnetke za današnjo oddajo. Na sporedu so skladbe The Seafahrer Haydna Wooda, Slavnostna uvertura Janija Goloba in ljudski ples Matenik češkega skladatelja Zdeněka Petra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Lani marca je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Markom Hribernikom nastopila violinistka Jelena Pejić in izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa. Prihaja iz Srbije in se je po končani Šoli za glasbene talente v Ćupriji vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani na študij pri Vasiliju Meljnikovu, zdaj pa je na akademiji vpisana na doktorski študijski program umetnost. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopala na številnih koncertih in festivalih, je pa tudi ena izmed prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela za izvedbo Violinskega koncerta Petra Iljiča Čajkovskega z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Leta 1978 je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi o srednjeveških baladah v slovenski ljudski pesmi govorila Zmaga Kumer. Poslušamo primere tovrstnih pesmi, pa še kakšno sorodno zraven. V našem izročilu je ohranjenih nekaj res čudovitih primerov, pa tudi izjemne interpretacije lahko najdemo v zvočnih zapisih. Poleg ljudskih pevk poslušamo tudi nekatere po zapisih obujene balade.

Barve godal v skladbi Mati in otrok Williama Granta Stilla zvenijo tako čudovito cvetoče in sferično zibajoče, kot bi si lahko predstavljali nežno vez med materjo in otrokom. Dvořákova Ameriška suita: sveža, obetavna, hrepeneča, pereča, mikavna – glasbeni prevod novega sveta. Nato zavzdihne čudovito lebdeča solo violina v Bernsteinovi Serenadi (po Platonovem simpoziju) in se z godali, harfo in tolkali prelevi v nekonvencionalno mešano slogovno furijo s priokusom jazza v finalu. In vse to v spretnih rokah svetovno uveljavljene violinistke Janine Jansen. Na koncu pa Gershwinov portret francoske prometne konice v simfonični pesnitvi Amerikanec v Parizu. Dirigent James Gaffigan je 28. marca že tretjič vodil Simfonični orkester Bavarskega radia s tem edinstvenim programom.

Vdovec in oče treh otrok se leta 2000 odpravi na potovanje s kolesom po poteh vzdolž irske obale, potem pa na poti skrivnostno izgine. Na osnovi treh razglednic, poslanih s potovanja, si mlajši sin Martin začrta pot, ki jo bo ubral in na njej poskusil najti svojega očeta. Švedski radijski dokumentarec so ustvarjalci sinhronizirali v slovenščino. Režiserja: Martin Johnson Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prevajalec: Henrik Ciglič Tonski mojster (originalna švedska verzija): Fredrik Nilsson Tonska mojstrica (sinhronizirana verzij): Sonja Strenar Interpreti sinhroniziranega besedila – Matej Puc, Lara Janković, Danijel Malalan, Gašper Jarni, Aljaž Jovanović, Klemen Markovčič, Alen Jelen, Natalija Sinkovič, Ivan Lotrič, Renato Horvat Uredništvo igranega programa Posneto na švedskem radiu leta 2007 Sinhronizacija je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija novembra 2009.

Glasbena medigra.

Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Slovenski avtorji in avtorice so privzeli glasove pripovedovalcev iz Boccaccievega Dekamerona, avtor današnjega Literarnega nokturna z naslovom Ljubezen v času korone - Zoran Knežević, pa je takrat privzel glas skrivnostnega Giovannija. V prvem odstavku beremo: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele ... Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi ni bilo niti ene same besede. Zato bom kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Interpret Benjamin Krnetić, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Gal Nagode, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2021.

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega cerkljanskega džezovskega festivala, ki bo letos potekal teden dni in en dan pozneje kot običajno: od petka, 23. maja, do nedelje, 25. maja, na Starem placu sredi mesta. Poslušali bomo skladbe nekaterih nastopajočih: saksofonistov Ingrid Laubrock in Igorja Lumperta, basista Williama Parkerja, trobentača Petra Evansa ter zasedb Gush, De Bieren Gieren, Lolita in Otomo Yoshihide's New Jazz Quintet.