Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Val202
Kdaj začutim pristno navdušenje, tisto skoraj otroško radost? Vam povem. Ko imam novo kavno šalčko z lepimi vzorčki. Pitje kave zjutraj je zame obred, v katerega spada lepa kavna šalčka, ampak če bi se razgledali po mojih kuhinjskih omaricah, bi morda pomislili: »Pa saj jih ima že deset različnih.« Obred pitja kave iz lepe skodelice z motivi metuljčkov, rož in srčkov (da, rada imam kič) mi očitno zelo veliko pomeni. Nekje sem prebrala, da o ljudeh veliko izveš po tem, kaj poklanjajo za darila: ali nekomu podarijo nekaj, kar bi si želeli sami, ali pa si vzamejo čas in res premislijo, kaj si želi oseba na drugi strani. Prijateljica mi je pred časom za praznike omenila, da ima zame neko malenkost, in ko mi je podala darilno vrečko, sem v njej zagledala ... kavno šalčko.
Pisateljica Edith Warthon je dejala, da so ljudje kot posestva drugih ljudi: o njih vemo samo tisto, kar se dotika našega posestva, oziroma o njih vemo zgolj nekaj podrobnosti, ne pa vsega, kot si to razlagam jaz. Ampak kaj je boljšega od tega, da tvoji bližnji poznajo tvoje male radosti in drobna veselja in jim ta veselja še celo nekaj pomenijo? Zame je, odkar resneje pišem, tako pomembno, da sem radovedna in da se trudim opaziti tudi kakšne povsem običajne poteze ljudi okrog sebe, pa tudi, kaj jim je pomembno, čeprav govorimo o čem banalnem. To pomaga, da laže zasnujem živ in prepričljiv lik. Kot pisateljica moram, verjamem, poznati veliko različnih življenjskih zgodb, predvsem pa moram ljudi imeti rada – in se zanimati za to, kaj imajo radi oni.
Ob nedavnem prazniku kulture sem premišljevala o tem, da je prav umetnost tisto, kar imam tako zelo rada: moj oče je slikar, moja mama arhitektka, študirala sem književnost, vodim bralni klub, pišem.Temu pripisujem izjemen pomen, to me oblikuje kot osebo. Stvari, ki jih imamo radi, so kot rastline in drevesa, ki krasijo naša posestva. Ljudje, ki jih imamo radi, nam ostanejo v spominu tudi zaradi svojih drobnih ljubezni, do, na primer, posebne vrste piškotov, posameznega dela dneva ali neke klavirske skladbe. Ker so imeli radi nekega pesnika ali neko sliko v muzeju, ob kateri so se razjokali. To, da je del naše osebnosti, kakšna umetnost nas nagovori, se mi zdi ganljivo.
V srednji šoli me je bilo sram priznati, da je film, ki sem ga gledala največkrat, Notting Hill, ker je to romantična komedija, ne pa, v narekovajih, resen film, saj je bilo v mojem krogu na gimnaziji to, da si gledal resne filme, to, kar te naredi kul. S prijateljico sva se pred kratkim pogovarjali o tem, zakaj ljudje zmerjamo druge zaradi stvari, ki jih imajo radi, celo če so to nedolžni hobiji: kvačkanje, vrtnarjenje, reševanje križank, igranje namiznih iger. Rekla je, da njen mož take ljudi imenuje ubijalci veselja, ker imajo potrebo, da nekoga zasmehujejo zaradi njegovih ali njenih zanimanj. Pomislite, kolikokrat ste bili priča, da je začel nekdo na žurki ali na kavi ali v službi s posebnim žarom v očeh pripovedovati o kakšnem svojem hobiju ali o tem, kako noro se veseli, da bo končno videl to in to glasbeno skupino, ali pa, da se je končno vpisal v tečaj risanja, nekdo pa je cinično komentiral, češ kako bedno. Mene je prav moja ljubezen do literature naučila, da je največ, kar lahko imamo, pristna radost do nečesa, kar nam je pomembno in kar dela naš vsakdan bogatejši.Kaj je hujšega kot to, da si nad nečim močno navdušen, pa te nekdo s pikrim komentarjem takoj zabije? Vem, da se zdi komu nesmiselno, da mi je bila letos prvega januarja najljubša stvar to, da sem si na portalu Goodreads naredila seznam za bralni izziv. Ampak to ne zmanjša mojega veselja ob tem. Zame je pomembno, če pri sočloveku zaznam iskreno radost do česar koli, pa naj bo to zbiranje znamk ali kaj drugega, kar naredi vsak dan lepši – najti radost v še tako sivem dnevu je prav tako oblika umetnosti. Nekaj res lepega mi je, da vsakdo izmed nas v svojem vsakdanjem življenju goji ljubezen do česar koli. To z lahkoto prevedem v jezik svojih ljubezni.
Liu Zakrajšek je pisateljica, pesnica, komparativistka in filozofinja. Mnenje avtorice ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Liu Zakrajšek
Kdaj začutim pristno navdušenje, tisto skoraj otroško radost? Vam povem. Ko imam novo kavno šalčko z lepimi vzorčki. Pitje kave zjutraj je zame obred, v katerega spada lepa kavna šalčka, ampak če bi se razgledali po mojih kuhinjskih omaricah, bi morda pomislili: »Pa saj jih ima že deset različnih.« Obred pitja kave iz lepe skodelice z motivi metuljčkov, rož in srčkov (da, rada imam kič) mi očitno zelo veliko pomeni. Nekje sem prebrala, da o ljudeh veliko izveš po tem, kaj poklanjajo za darila: ali nekomu podarijo nekaj, kar bi si želeli sami, ali pa si vzamejo čas in res premislijo, kaj si želi oseba na drugi strani. Prijateljica mi je pred časom za praznike omenila, da ima zame neko malenkost, in ko mi je podala darilno vrečko, sem v njej zagledala ... kavno šalčko.
Pisateljica Edith Warthon je dejala, da so ljudje kot posestva drugih ljudi: o njih vemo samo tisto, kar se dotika našega posestva, oziroma o njih vemo zgolj nekaj podrobnosti, ne pa vsega, kot si to razlagam jaz. Ampak kaj je boljšega od tega, da tvoji bližnji poznajo tvoje male radosti in drobna veselja in jim ta veselja še celo nekaj pomenijo? Zame je, odkar resneje pišem, tako pomembno, da sem radovedna in da se trudim opaziti tudi kakšne povsem običajne poteze ljudi okrog sebe, pa tudi, kaj jim je pomembno, čeprav govorimo o čem banalnem. To pomaga, da laže zasnujem živ in prepričljiv lik. Kot pisateljica moram, verjamem, poznati veliko različnih življenjskih zgodb, predvsem pa moram ljudi imeti rada – in se zanimati za to, kaj imajo radi oni.
Ob nedavnem prazniku kulture sem premišljevala o tem, da je prav umetnost tisto, kar imam tako zelo rada: moj oče je slikar, moja mama arhitektka, študirala sem književnost, vodim bralni klub, pišem.Temu pripisujem izjemen pomen, to me oblikuje kot osebo. Stvari, ki jih imamo radi, so kot rastline in drevesa, ki krasijo naša posestva. Ljudje, ki jih imamo radi, nam ostanejo v spominu tudi zaradi svojih drobnih ljubezni, do, na primer, posebne vrste piškotov, posameznega dela dneva ali neke klavirske skladbe. Ker so imeli radi nekega pesnika ali neko sliko v muzeju, ob kateri so se razjokali. To, da je del naše osebnosti, kakšna umetnost nas nagovori, se mi zdi ganljivo.
V srednji šoli me je bilo sram priznati, da je film, ki sem ga gledala največkrat, Notting Hill, ker je to romantična komedija, ne pa, v narekovajih, resen film, saj je bilo v mojem krogu na gimnaziji to, da si gledal resne filme, to, kar te naredi kul. S prijateljico sva se pred kratkim pogovarjali o tem, zakaj ljudje zmerjamo druge zaradi stvari, ki jih imajo radi, celo če so to nedolžni hobiji: kvačkanje, vrtnarjenje, reševanje križank, igranje namiznih iger. Rekla je, da njen mož take ljudi imenuje ubijalci veselja, ker imajo potrebo, da nekoga zasmehujejo zaradi njegovih ali njenih zanimanj. Pomislite, kolikokrat ste bili priča, da je začel nekdo na žurki ali na kavi ali v službi s posebnim žarom v očeh pripovedovati o kakšnem svojem hobiju ali o tem, kako noro se veseli, da bo končno videl to in to glasbeno skupino, ali pa, da se je končno vpisal v tečaj risanja, nekdo pa je cinično komentiral, češ kako bedno. Mene je prav moja ljubezen do literature naučila, da je največ, kar lahko imamo, pristna radost do nečesa, kar nam je pomembno in kar dela naš vsakdan bogatejši.Kaj je hujšega kot to, da si nad nečim močno navdušen, pa te nekdo s pikrim komentarjem takoj zabije? Vem, da se zdi komu nesmiselno, da mi je bila letos prvega januarja najljubša stvar to, da sem si na portalu Goodreads naredila seznam za bralni izziv. Ampak to ne zmanjša mojega veselja ob tem. Zame je pomembno, če pri sočloveku zaznam iskreno radost do česar koli, pa naj bo to zbiranje znamk ali kaj drugega, kar naredi vsak dan lepši – najti radost v še tako sivem dnevu je prav tako oblika umetnosti. Nekaj res lepega mi je, da vsakdo izmed nas v svojem vsakdanjem življenju goji ljubezen do česar koli. To z lahkoto prevedem v jezik svojih ljubezni.
Liu Zakrajšek je pisateljica, pesnica, komparativistka in filozofinja. Mnenje avtorice ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Liu Zakrajšek
Vse epizode