Opis epizode

Donald Trump bo 20. januarja prisegel kot novi ameriški predsednik in se tako po štirih letih vrnil v Belo hišo. Ameriški predsednik je zelo specifična osebnost. V osnovi ima namreč večje pristojnosti, kot jih ima naša predsednica. Po vsebini je moč njegovih odločitev primerljiva z močjo predsednika vlade. Vendar predsedovati Združenim državam Amerike ni primerljivo z drugimi funkcijami po svetu, predvsem zaradi velikega gospodarskega pomena ZDA, ki ga te predstavljajo za zunanji svet.

Združene države so po vrednosti bruto domačega proizvoda največje svetovno gospodarstvo in ameriški potrošniki imajo visoko kupno moč in so tradicionalno zaželeni turisti. Bruto domači proizvod ZDA je v 2024 prvič v zgodovini presegel vrednost 30 bilijonov. V primerjavi s Slovenijo je to približno 420-krat več. Največje svetovno gospodarstvo je hkrati tudi največji uvoznik blaga na svetu. In to kljub presenetljivemu dejstvu, da je pomen trgovinske menjave Združenih držav glede na njen celoten BDP relativno nizek. Znaša namreč le okoli 25 odstotkov ameriškega BDP, kar je osemkrat manj, kot znaša v Sloveniji, kjer je v 2024 okoli 200 odstotkov BDP.

Zakaj je pravzaprav ta primerjava zelo pomembna? Pokaže namreč, da glavnina ameriške gospodarske moči izvira iz notranjega trga, ki ga predstavlja potrošnja 340 milijonov ljudi, oziroma iz njihovih medsebojnih poslovnih interakcij. Tako je zdaj precej lažje razumeti, da gospodarstvo ZDA ni tako močno odvisno od svobodne trgovine kot kakšno manjše, kot je denimo slovensko. V tem kontekstu Trumpova napoved uvedbe carin na uvožene izdelke iz določenih tujih držav ne ogroža toliko ameriškega gospodarstva, kot pa države, ki so bolj odvisne od izvoza svojih izdelkov v ZDA. Največje izvoznice izdelkov v ZDA so sicer Kitajska, Mehika, Kanada, Japonska in Nemčija. Izvažajo izdelke, ki jih ameriška podjetja in ameriški potrošniki potrebujejo ali si jih želijo. Nizke uvožene cene izdelkov iz naštetih in drugih držav so sčasoma vodile v stagnacijo domače proizvodnje v ZDA. To je povsem običajen pojav v vseh zelo razvitih državah, saj se v teh gospodarstvih vse bolj krepi pomen storitev, relativen pomen industrije pa se krči. Rastoča blaginja Američanov je tako sčasoma vplivala na manjše število delovnih mest v proizvodnji izdelkov z nizko dodano vrednostjo, hkrati pa je to vplivalo na nova nastala delovna mesta v storitvah in industriji z visoko dodano vrednostjo. Brezposelnost v ZDA je namreč relativno nizka. Znaša okoli 4,2 odstotka, kar je manj od dolgoletnega povprečja. Obseg industrijske proizvodnje se v ZDA v zadnjih treh letih pravzaprav ni pomembno spremenil. Vendar je kljub temu upadlo število delovnih mest v industriji.

Splošna zakonitost v industriji namreč je, da s krepitvijo avtomatizacije proizvodnje upada potreba po delovnih mestih. Ena od predvolilnih obljub novega predsednika Združenih držav je bila, da bo v ZDA povrnil ta delovna mesta, ki so jih izgubili zaradi rastočega pomena storitev in krepitve rasti produktivnosti v industriji. Vendar se število delovnih mest še vedno povečuje in je pri okoli 162 milijonih. Približno polovica prebivalstva v ZDA je tako zaposlena, kar je podoben delež, kot ga ima tudi Slovenija. Posledično uvedba carin na uvožene izdelke ne bo pomembno vplivala na celotno število delovnih mest v ZDA. Če bi bil namreč dvig carin na določene izdelke tako visok, da bi pripomogel k selitvi proizvodnje v ZDA, bi bil takšen izdelan proizvod v ZDA dražji, kot je danes, ko je izdelan v tujini in je uvožen v ZDA. Posledično bi ameriškemu potrošniku ostalo manj prostih sredstev za trošenje pri storitvah. To pomeni, da bi v storitvah v prihodnosti nastalo manj delovnih mest, kot bi jih sicer. Prav tako bi to vplivalo tudi na višjo rast cen v ZDA, kar bi zavrlo pričakovano dinamiko zniževanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED.

Z vidika Slovenije bi bila uvedba selektivnih carin na določene izdelke manj pomembna za naše gospodarstvo, saj v ZDA izvozimo za okoli 920 milijonov evrov blaga, pri čemer so ZDA tako neposredno šele naša 13. najpomembnejša izvozna država. Pri tem moramo tudi vedeti, da lahko del v evropske države izvoženega blaga, izdelanega v Sloveniji, prav tako konča na ameriškem trgu. Ne smemo pa pozabiti še na eno okoliščino, ki nam gre na roke in na katero ameriški predsednik nima vpliva. To sta ameriški dolar in njegova moč v primerjavi z evrom. Ko je postalo jasno, da bo Trump dobil mandat, je ameriški dolar v nasprotju z evrom začel naraščati, kar pomeni ugodne pogoje za naše izvoznike, saj je njihov izkupiček v dolarjih, ko je preveden v evre, zdaj vreden več. Posledično lahko sklepamo, da morebitna uvedba selektivnih carin na slovenske ali evropske izdelke ne bo pomembno vplivala na naše gospodarstvo. Večji vpliv bi imela morebitna potreba po dvigu domačih izdatkov za obrambo, ki bi bila lahko posledica okoliščin manjše vojaške podpore Združenih držav Ukrajini in nadaljevanja konflikta.

Bojan Ivanc je glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.

Bojan Ivanc