Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Filharmonična družba v Ljubljani dobila slovensko ime
V Krškem že leta 1908 deklice in dečki v skupnih razredih
»Krivi vir« – roman vojnega dopisnika
Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj je sprva delala kot trgovska pomočnica. Med okupacijo se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in po vojni v Beogradu diplomirala iz umetnostne zgodovine ter magistrirala iz etnologije. V desetletju po letu 1966 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in ključna osebnost na predstavitvah jugoslovanske umetnosti na največjih svetovnih dogodkih, kot sta bila med drugimi Beneški bienale in bienale v Sao Paulu. Po vrnitvi v Slovenijo je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju in s sodelavci v prostorih grajske žitnice uredila Vinarsko zbirko ter zbirko Maske in opravila. Raziskovala je baročno slikarstvo na slovenskem Štajerskem in opus likovnega umetnika Janeza Mežana. Ves čas je krepila kulturno izmenjavo, še posebno z neuvrščenimi državami in – že po upokojitvi – kot muzejska svetovalka delovala tudi v Somaliji. Tam je skupaj preživela skoraj štiri leta in v tem času vzpostavila nacionalni muzej v Mogadišu, v poznejših vojnah uničeno muzejsko zbirko pa je postavila tudi v mestu Hargeisa. Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj, ki je pomemben prispevala tudi k razvoju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti pri nas, se je rodila leta 1923 v kraju Oblaki pri Juršincih v Slovenskih goricah.
Milan Trobič
Filharmonična družba v Ljubljani dobila slovensko ime
V Krškem že leta 1908 deklice in dečki v skupnih razredih
»Krivi vir« – roman vojnega dopisnika
Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj je sprva delala kot trgovska pomočnica. Med okupacijo se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in po vojni v Beogradu diplomirala iz umetnostne zgodovine ter magistrirala iz etnologije. V desetletju po letu 1966 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in ključna osebnost na predstavitvah jugoslovanske umetnosti na največjih svetovnih dogodkih, kot sta bila med drugimi Beneški bienale in bienale v Sao Paulu. Po vrnitvi v Slovenijo je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju in s sodelavci v prostorih grajske žitnice uredila Vinarsko zbirko ter zbirko Maske in opravila. Raziskovala je baročno slikarstvo na slovenskem Štajerskem in opus likovnega umetnika Janeza Mežana. Ves čas je krepila kulturno izmenjavo, še posebno z neuvrščenimi državami in – že po upokojitvi – kot muzejska svetovalka delovala tudi v Somaliji. Tam je skupaj preživela skoraj štiri leta in v tem času vzpostavila nacionalni muzej v Mogadišu, v poznejših vojnah uničeno muzejsko zbirko pa je postavila tudi v mestu Hargeisa. Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj, ki je pomemben prispevala tudi k razvoju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti pri nas, se je rodila leta 1923 v kraju Oblaki pri Juršincih v Slovenskih goricah.
Milan Trobič
Vse epizode