Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3576 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Konservativna trojica staroslovencev Za slovenskima taboroma v Ljutomeru in Žalcu še tretji v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument Leta 1991 sta delegaciji Slovenije in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Sporazum, ki ga je za slovensko stran podpisal Miran Bogataj, za armadno pa admiral Ljubivoje Jokić, je določil, da se pripadniki armade z osebno oborožitvijo in opremo najpozneje do 25. oktobra tistega leta umaknejo iz Slovenije. Zaradi spopadov na Hrvaškem se je za edino sprejemljivo in varno možnost umika izkazala morska pot iz Luke Koper.
4 min 18. 10. 2025
Prva uradna listina v slovenskem jeziku Kipar – odličen portretist Od ilegalnega pevca do igralca 17. oktobra leta 1966 je bila prvič na sporedu našega radia rubrika Na današnji dan. Poleg poročil in radijskega dnevnika je to najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vse dni v tednu. Tri desetletja jo je pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, za njim pa 23 let Pavle Jakopič. V rubriki se z arhivskimi posnetki in drugimi zvočnimi dodatki že 59 let spominjamo osebnosti in dogodkov iz naše bližnje in daljne preteklosti. Poleg tega je rubrika tudi na sporedu radia Agora v Celovcu in radia Monošter v Porabju.
4 min 10. 10. 2025
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin V vasici Dobrnič v Suhi krajini se je 16. in 17. oktobra 1943 zbralo 178 od 220 delegatk ustanovitvenega kongresa protifašistične zveze žensk Slovenije. Organizacija je nastala po navodilih Osvobodilne fronte, njena naloga pa je bila – kot so zapisale – aktivno vključevanje žensk z vsemi silami in sredstvi v boj proti okupatorju, med drugim z oskrbo enot narodnoosvobodilne vojske. Ženske so želele tudi sporočiti svojo vizijo o družbi svobode in solidarnosti, ki bo zagotavlja boljše življenje za vse. Šlo je za prelomnico, saj ženske na kongresu niso le sodelovale, temveč bile tudi njegove organizatorke in nosilke. Prva predsednica Slovenske protifašistične ženske zveze je bila Angelca Ocepek.
5 min 10. 10. 2025
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje Goriški slavček – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk V palači Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici v Ljubljani so na današnji dan leta 1923 slovesno odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf v južnoslovanski državi in na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
5 min 10. 10. 2025
Baročni slikar iz Radovljice Popotnikove opazke v Bleiweisovih Novicah Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu V srbskem mestu Kraljevo je že pred drugo svetovno vojno živela in delala večja skupnost Slovencev. Po večini so bili zaposleni v tamkajšnji tovarni železniških vagonov in letal. K priseljevanju pa je pripomogla tudi »politika integralnega jugoslovanstva« kralja Aleksandra v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko naj bi po raziskavah v Srbiji živelo približno 200 tisoč Slovencev. Leta 1933 je bila v Kraljevu posvečena celo katoliška cerkev sv. Mihaela, ki jo je vodil župnik Rudolf Mecilošek iz Maribora. Imeli so tudi svoje pevsko društvo in orkester, profesorica Marjeta Karba pa je igrala na klavir. Po začetku nacističnega izganjanja Slovencev je junija 1941 tja prispelo 1500 beguncev, predvsem z okupiranih območij Slovenije. To pomeni, da je bil v obdobju, ko je imelo Kraljevo z okolico kakšnih 13 tisoč prebivalcev, vsaki deveti Slovenec. Zaradi povračilnih ukrepov po prvih partizanskih uporniških akcijah so nemške zasedbene oblasti razglasile, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka ustrelile 100, za ranjenega pa 50 prebivalcev. 14. oktober je bil za številne zadnji dan življenja, saj so od naslednjega dne do 20.00 pobili 2200 ljudi, med njimi 58 Slovencev. Najmlajši je bil 16-letni dijak Janez Batagelj iz Maribora. Mesti Maribor in Kraljevo sta leta 1970 podpisali listino o pobratenju, različne oblike prijateljskih povezav in medmestnega sodelovanja pa so se ohranile do današnjih dni.
6 min 14. 10. 2025
Pisec romana o bojih za severno mejo Pesnik, pisatelj in dramatik – obsojenec v dachavskih procesih Proučevalka preganjanja primorskih Slovencev v času fašizma Duhovnika in ljudskega pesnika Leopolda Volkmerja poznamo kot pisca basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem življenju in nabožnih pesmi v narečju. Med temi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev ter njihov strah, ko pride čas postavljanja klopotcev. Do prve polovice avgusta je namreč lahko gospodar viničarja in njegovo revno družino odslovil. Morali so s trebuhom za kruhom, lahko pa ga je najel še za prihodnje obdobje, če je bil z njegovim delom zadovoljen. Volkmerja štejemo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Ko so pred 230 leti (1795) v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih – štajerskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku, natisnjeno v Mariboru. Leopold Volkmer se je rodil leta 1741 v Ljutomeru.
7 min 10. 10. 2025
Začetnik slovenske arheologije? Botanik v raziskavah travinja Državniški dogodek na mostu čez Muro Pisateljica, etnografinja in popotnica Alma Karlin, s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin, je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane, saj je odklanjala njihovo ideologijo. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.
7 min 2. 10. 2025
Razkrite lepote Postojnske jame Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije 11. oktobra pred 450 leti (1575) je v Ljubljani izšel Dalmatinov prevod starozavezne Sirahove knjige, poimenovane Jezus Sirah. To delo je prva ohranjena natisnjena knjiga v Ljubljani in na Slovenskem. Sirahova knjiga ni pomembna samo zaradi vsebine, ki se posveča predvsem modrosti življenja, ampak tudi zato, ker predstavlja prehodno dobo, v kateri je začelo judovstvo dobivati zavest izvoljenega ljudstva. Delo je natisnil ljubljanski tiskar Janž Mandelc, pri katerem je bilo v naslednjih šestih letih natisnjenih še približno trideset del v slovenskem, hrvaškem, latinskem in nemškem jeziku.
6 min 2. 10. 2025
Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika« Prva javna zgradba v Ljubljani z električno razsvetljavo 10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glaso¬vanje o državni pripadnosti koroških Slovencev. Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija zmagala v coni A. Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili propagando: med drugim so Slovencem obljubili dosledno uresničevanje določil saintgermainske pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu na današnji dan leta 1920 več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo … Po plebiscitni propagandi je sledil preobrat. Že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra istega leta je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev in jim s tem odrekel izpolnitev večine obljub v zvezi z upoštevanjem pravic narodne skupnosti.
6 min 2. 10. 2025
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Arhitekt in spominska znamenja Vlada Republike Slovenije je 9. oktobra leta 2003 Goričko zaradi izjemne naravne pestrosti z uredbo razglasila za zavarovano območje narave. Nekoliko pozneje je bil ustanovljen javni zavod Krajinski park Goričko, ki upravlja 426 kvadratnih kilometrov veliko območje Goričkega in Gradu. To območje skrajnega slovenskega severovzhoda je tako postalo sestavni del čezmejnega trideželnega parka Goričko - Raab - Őrség.
5 min 2. 10. 2025