Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3576 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
7 min 21. 11. 2025
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
7 min 29. 11. 2025
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
6 min 21. 11. 2025
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
6 min 21. 11. 2025
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
7 min 21. 11. 2025
Ustanovitelj štipendijskega sklada za slovenske dijake Voda v Gruberjev prekop Pomembno ime slovenske umetnostne zgodovine 25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je na ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz te pa je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "Eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
8 min 21. 11. 2025
Primorska begunka in pisateljica Strokovnjak za starokrščansko slovstvo Od politika do pisca povesti 24. novembra 1957 je bila pri Bolfenku na Pohorju slovesnost ob začetku rednega delovanja Pohorske vzpenjače, ki je začela poskusno obratovati že 9. septembra tistega leta. Pohorsko vzpenjačo je izročil namenu predsednik Jugoslovanske turistične zveze dr. Marijan Brecelj, ki je ob tem izrekel priznanje gonilni sili projekta Franciju Čopu, vodji zgraditve vzpenjače in poznejšemu dolgoletnemu direktorju podjetja. Čopu in sodelavcem je uspelo v 37 mariborskih podjetjih zbrati 50 milijonov tedanjih dinarjev za investicijo. Strojno in drugo opremo je v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Girak izdelala in montirala mariborska Metalna. V petdesetih letih je vzpenjača prepeljala okoli 14 milijonov potnikov.
6 min 21. 11. 2025
Osrednja osebnost slovenskega preroda Slikar v vojaški službi Razkrite zablode montiranih političnih procesov Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, že 20 let (od 2005) praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljski pripadnosti Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu.
7 min 23. 11. 2025
Zoogeografska karta Jugoslavije Mikrobiolog in imunolog Začetnik slovenskega stripa Leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu Marija Vera. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga. Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
6 min 22. 11. 2025
Teoretična misel o likovnih procesih Pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štóblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturnopolitičnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno-verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
6 min 21. 11. 2025