Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3579 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mediatorka med Slovenci in Nemci Oče naroda Odprtje Tičarjeve koče 4. avgusta leta 1991 se je na Svetih Višarjah pri Trbižu v Kanalski dolini zbrala skupnost treh Slovenij, prebivalcev matične, zemeljske in izseljenske Slovenije. Zbor rojakov z vsega sveta je organiziral Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi z namenom združenja Slovencev z različnimi življenjskimi izkušnjami in pogledi na prihodnost Slovenije. Zgodovinsko zaznamovano druženje je sprožilo burne razprave in kresanje mnenj o potencialu in prihodnosti samostojne Slovenije. Dogodka se je udeležil tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je naznanil prizadevanje slovenske vlade za mednarodno priznanje mlade države in se zahvalil Slovencem v zamejstvu za njihov trud in prizadevanje za uresničitev stoletnih sanj slovenskega naroda. Udeleženci so zaskrbljeno spremljali dogodke v naših južnih sosedah in pozvali k zadržanosti in miru.
7 min 4. 8. 2025
Sprememba bojne taktike partizanov Rudarska stavka v Zagorju pri Savi Slovenski metalurg v Ameriki Lado ali Ladko Korošec je bil izjemno prepoznaven slovenski operni pevec v 20. stoletju. Oče ga je postavil v godbo že pri treh letih in ga s tem zaznamoval za vedno, preden je tragično umrl. Mama je tako ostala sama s petimi otroki, za katere je zelo dobro poskrbela. Ladka je poslala v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolanje in pozneje še dramsko ter pevsko šolo. Izobrazil se je za opernega pevca basista, ki je s svojo dramsko izobrazbo postal nadvse nadarjen izvajalec. Poznan je bil po svojih živih upodobitvah don Bartola iz Seviljskega brivca, Kecala iz Prodane neveste, Sanča Panse iz Don Kihota in tudi po svojih nastopih na raznih koncertih. Veliko je potoval in nastopal v tujini, z izjemo Avstralije je nastopal na vseh poseljenih celinah. Za svoje izjemno delo je prejel kar tri Prešernove nagrade in Betettovo nagrado ter Zlato liro. Po njem sta poimenovana pevski zbor in fundacija v Zagorju. S svojo prezenco in dramskim pristopom do uprizoritve njegovih likov je očaral gledalce in prejel številne pohvale, sam pa je rekel, da bo pel, dokler bo živel. Ladko Korošec se je rodil leta 1920 v Zagorju ob Savi.
6 min 3. 8. 2025
Slovenska balerina in koreografinja Romunski arhitekt, ki je zaznamoval Maribor Ekspresionist, ki je v slovensko leposlovje vpeljal psihologijo Drugega avgusta leta 1896 so v Piranu odkrili kip baročnega violinista, komponista, znanstvenika in skladatelja Giuseppa Tartinija. Kip je ustvaril beneški kipar Antonio del Zotto po naročilu posebne mestne komisije v Piranu, zanj se je denar zbiral na dražbah, kjer so lokalni umetniki prodajali svoje umetnine. Tartini je bil izjemno priljubljen avtor v Istri in širši okolici, zato je bil dogodek ob odkritju kipa prav veličasten. Dogodku je sledil bogat kulturni program, ki ga je spremljalo več tisoč obiskovalcev. Pravzaprav so se dogodka udeležili vsi Pirančani, poleg njih pa še velika množica iz vse Istre, Furlanije in tudi iz Benetk. Samo po morju naj bi v Piran tisti dan priplulo več kot 4600 ljudi. Dogodek je bil tako odmeven, da so o njem pisali v časopisih vse od Benetk do Dunaja.
6 min 2. 8. 2025
Mlad komunistični agitator Prva samopostrežna trgovina v Sloveniji Škof, ki se je sprl s cesarjem Jožefom II. Otomanske sile pod vodstvom Sulejmana veličastnega so od začetka 16. stoletja vztrajno prodirale v notranjost Ogrske in se počasi pomikale proti Avstriji. Čeprav se je napredek po smrti Sulejmana rahlo upočasnil, so pohod proti srednji Evropi nadaljevali sposobni člani vojaške družine Koprúlu. Večina Ogrske je bila do začetka 17. stoletja že pod nadzorom Otomanskega cesarstva, ki je upor v Transilvaniji pripisalo Habsburžanom in s tem opravičilo nov pohod proti Dunaju. Avstrijske in cesarske sile so Turke pričakale pri cistercijanskem samostanu Monošter v istoimenskem mestecu, ki danes velja za središče porabskih Slovencev. Prvega avgusta leta 1664 so Turki prečkali reko Rabo in zdelo se je, da bodo potisnili cesarske sile v Notranjo Avstrijo. Ampak so čete pod poveljstvom Raimónda Montecuccólija, okrepljene s francoskimi, renskimi in tudi lokalnimi protestantskimi četami, Turke presenetile in prisilile v umik. Pri umiku je padlo veliko število elitnih turških vojščakov, veliko jih je tudi utonilo v reki. Zmagi Habsburžanov je pripomogel dogovor s protestantskim plemstvom ter vojaki iz Češke, Hrvaške in Italije, zmaga pa je za nekaj let ustavila neizprosno napredovanje Osmanskih sil ter pripomogla k poznejši osvoboditvi Ogrske.
6 min 1. 8. 2025
Tabor, ki se je za las izognil cenzuri Ustanovitev Državne založbe Slovenije Kipar, učenec Franca Bernekerja Josip Tavčar je bil slovenski esejist, dramatik in publicist, ki je znan po svojem prispevku k slovenski kulturi v Trstu in njegovi širši okolici. Odraščal je v Dutovljah, izobraževal se je v bližnjem Trstu, po maturi je študiral germanistiko v Benetkah, študij je nadaljeval v Neaplju, kjer je študiral anglistiko. Pred diplomo je njegov študij prekinila druga svetovna vojna, med katero je bil vpoklican v italijansko vojsko, po italijanski kapitulaciji pa se je pridružil angleški vojski in sodeloval pri zavezniškem prodiranju proti severu. Po vojni je bil od 1960 do 1969 umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu, od leta 1969 pa tudi predsednik upravnega sveta. Pisal je novele, v katerih so bili njegova najljubša tematika posebneži v sodobnem svetu, dramska dela s kozmopolitsko tematiko in nagnjenostjo k bizarnosti in fantastiki. V svojih delih je poskušal ubesediti svoje razočaranje nad odsotnostjo klasično izobraženega in celovitega človeka v sodobni tehnicistični družbi. Junaki njegovih del pa ravno s svojo posebnostjo in nekonvencionalnostjo razbijajo ta strogi in togi svet. V svojem življenju se je zavzemal za boljšo zastopanost slovenske kulture v mestu in bil posrednik med slovensko in italijansko kulturo. Josip Tavčar se je rodil leta 1920 v Dutovljah.
7 min 31. 7. 2025
Španski borec in narodni heroj Slovenija vstopila v WTO Prodorni biolog Fran Ilešič je bil slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in publicist. Izobraževal se je v Mariboru in Gradcu, študij pa je nadgradil z doktorsko nalogo Dramatika in slovensko slovstvo. Ko je živel v Ljubljani, je objavljal v Ljubljanskem zvonu, Slovanih in Časopisu za zgodovino in narodopisje. Poleg tega je bil predsednik Slovenske matice. Prispeval je k boljšemu razumevanju starejših slovenskih pisateljev in pesnikov. Učil je na zagrebškem vseučitelišču, tam se je tudi seznanil z ilirizmom in ga posvojil. Zelo veliko je prispeval k študijam o medjezikovnih povezavah južnoslovanskih narečij in jezikov, pa tudi k raziskavam o Stanku Vrazu in Ljudevitu Gaju. Na Hrvaškem je bil zaradi svojih prispevkov izjemno spoštovan, na Slovenskem pa je sprožal številne konflikte in polemike zaradi svoje podpore ilirizmu in postopnemu stapljanju slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki. Zanimali so ga tudi vzhodnoštajerski književniki, predvsem njihovi stiki z drugimi slovanskimi jeziki, objavil je veliko prispevkov za etnologijo, pedagogiko in zgodovino šolstva. Fran Ilešič se je rodil leta 1871 na Brezju pri svetem Juriju ob Ščavnici.
6 min 30. 7. 2025
iberalna opozicija na sodnih klopeh Slovenija podedovala Osimske sporazume Plodni vojaški zgodovinar Lovrenc Košir je bil slovenski poštni inovator, ki naj bi prispeval tudi k revolucionarni poštni reformi Rowlanda Hilla. O njegovem otroštvu je znano zelo malo, le to, da je bil odličen učenec ljubljanske gimnazije in zelo uspešen na jezuitskem liceju. Po študiju filozofije in kmetijstva ter opravljenem uradniškem izpitu na cesarskem liceju v Ljubljani se je zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v našem glavnem mestu. Pozneje je bil še knjigovodja v Milanu in Benetkah, zaradi svoje velike nadarjenosti in znanja številnih tujih jezikov je bil izjemno cenjen uradnik v računskem poštnem oddelku Dunaja. Bil je izredno dobro vpet v takratni poštni sistem in se je zavedal vseh pomanjkljivosti in neučinkovitih praks, ki so dopuščale veliko napak, zamud in slabega nadzora. Razmišljal je o sistematizaciji procesa z znamkami, ki bi z barvo in obliko določale težo in višino pristojbine; to precej spominja na današnji sistem poštnih znamk. Od tod izvira predvidevanje, da naj bi Košir ob pomoči Galawaya, britanskega trgovskega potnika, vplival na Rowlanda Hilla, ki velja za izumitelja poštne znamke. Tudi če ta zgodba ne velja, to ne pomeni, da Košir ni bil inovativen in sposoben uradnik, ki je počasi, toda vztrajno reformiral birokracijo avstrijskih dednih dežel. Lovrenc Košir se je rodil leta 1804 v Spodnji Luši v Selški dolini.
6 min 29. 7. 2025
Navdušeni dirigent in godbenik Oblikovalec moderne podobe Maribora Ujeti med okupatorjem in borci za svobodo Ludvik Mrzel je moral zaradi sodelovanja pri Trboveljski stavki leta 1923 opustiti gimnazijo in odpotovati v Srbijo. Tam je dokončal srednješolsko izobrazbo. Po vrnitvi iz Srbije se je vpisal na študij filozofije in slavistike. Bil je novinar in pisatelj, pogosto je pisal reportaže, lirične črtice, povesti in feljtone, poleg tega je tudi prevajal ukrajinske in ruske zgodbe. Pisal je za reviji Mladina in Svobodna mladina, dugo je nekaj časa tudi urejal. Med drugo svetovno vojno so ga zaprli, najprej Italijani, pozneje tudi Nemci, zato je večino vojne preživel v priporu, zaporu ali v taborišču v Dachauu. Po vojni je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, a je zaradi dachavskih procesov moral odstopiti. Pred obtožbo zaradi sodelovanja z nacističnimi elementi v državi, za katero je dobil 12 let ječe, je pripravljal knjigo o izkušnjah ujetnikov v Dachauu, a se je gradivo izgubilo v sodnih procesih. Po vojni je pisal v slogu ekspresionizma in socialnega realizma, želel je opisati izkušnjo izseljenih Slovencev, predvsem diaspore v ZDA. Zaradi anonimnosti je nekatera dela objavljal s psevdonimom Frigid. Njegovo najbolj prepoznavno delo je zbirka pravljic Bog v Trbovljah. Ludvik Mrzel se je rodil leta 19084 v Loki pri Zidanem Mostu.
7 min 28. 7. 2025
Velika kamniška vstaja Kemik, alpinist in komunistični agitator Srčna pedagoginja in mladinska ilustratorka Načrte za zgraditev železnice do Trsta so Avstrijci začeli snovati že daljnega leta 1829 in so v zgodnjih fazah predvidevali progo čez madžarske dežele. Na koncu so jo speljali po Notranji Avstriji in začeli delo leta 1941. Do leta 1849 je bila proga zgrajena že do Ljubljane, potem pa je graditelje čakal najzahtevnejši del. Prvi izziv je bilo Ljubljansko barje, ki je požrlo zelo veliko materiala, preden so primerno utrdili podlago. Drugi izziv je bila pusta, suha in vetrovna pokrajina slovenskega Krasa s sušami, požari in burjo, ki je premetavala vagone in pomenila konkreten zalogaj. Zadnji izziv je bil spust s Kraške planote proti Jadranskemu morju. Strokovnjakom je v slabem desetletju uspelo premagati vse težave in so lahko 27. julija leta 1857 ob navzočnosti cesarja Franca Jožefa odprli še zadnji del južne železnice, ki je Trst čez slovenske dežele povezoval z Dunajem.
7 min 27. 7. 2025
Slovenski rezbar in kipar Temeljni kamen cerkve sv. Trojice Plemeniti baletni plesalec Leta 1478 so podložniki na Štajerskem in Koroščem od fevdalcev zahtevali boljšo obrambo proti turškim vpadom. Uporniški duh je tlel in se počasi bližal vrhuncu, saj so se kmetje že zbirali za upor proti zemljiški gospodi. Po nesrečnem naključju pa je 26. julija tega leta turška vojska vdrla na Koroško čez Predel. Kmečka vojska pod vodstvom kmeta Matjaža se je ob novici o vdoru Turkov razkropila. Le majhen del prvotno zbranih 3000 kmetov, ki so se pripravljali na spopad s fevdalci, je ostal in se spoprijel s Turki. Turki so hitro obkolili 600 preostalih puntarjev, jih pobili ali zasužnjili in nadaljevali svoj pohod po Koroški; najbolj so opustošili Ziljsko in gornjo Dravsko dolino. Zatrli so kmečki upor, po končanem pohodu pa so se z 8000 do 10000 ujetniki pomaknili čez Mislinjsko dolino mimo Celja na Hrvaško. Na poti v Bosno so jih napadli Peter II. Zrinski in nato še vodstvo trdnjave v Jajcu. S tem jim je uspelo Turkom odškrniti del plena in osvoboditi nekaj ujetnikov.
7 min 26. 7. 2025