Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3577 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani Kmalu po koncu prve svetovne vojne, na današnji dan leta 1918, je francoski maršal Louis Franchet d´Esperey, zavezniški glavni poveljnik na solunski fronti, Narodnemu svetu poslal brzojavko, v kateri je omenil »jugoslovansko Narodno viječe v Zagrebu in Ljubljani, pa tudi novo kopensko in pomorsko jugoslovansko oboroženo silo«. Tako je antanta priznala obstoj oborožene sile Države SHS, ki splošno in izrecno mednarodno ni bila priznana, imela pa je značaj meddržavnopravnega subjekta. To potrjuje, da so zavezniške vlade oziroma antantne sile do neke mere upoštevale državnopravno spremembo, ki je na jugu Avstro-Ogrske nastala 29. oktobra 1918. Kot piše zgodovinar dr. Jurij Perovšek, so konec oktobra in novembra 1918 na Narodno vijeće naslovili pozdrave, prošnje in obvestila madžarski Narodni svet, predsednik poljske vlade, dunajski apostolski nuncij kot starešina tamkajšnjega diplomatskega zbora, državni tajnik za zunanje zadeve Nemške Avstrije dr. Otto Bauer, ameriško poslanstvo iz Berna, romunski Narodni svet, danski ministrski predsednik, nizozemska kraljevska vlada in bavarsko poslanstvo na Dunaju.
7 min 30. 10. 2025
Politično delo kranjskega dekana Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Vzgojiteljica medicinskih sester Prvi demokratično izvoljeni češkoslovaški predsednik Tomaš Masaryk je 5. novembra 1920 imenoval Jožeta Plečnika za glavnega arhitekta pri prenovi gradu Hradčani. Po desetletju in pol dela – od 1920. do 1935. – je grajski kompleks iz 9. stoletja in nekdanjo habsburško rezidenco preuredil v simbol mlade demokratične države, saj je postal rezidenca predsednika republike in največji muzej v tedanji Češkoslovaški. Leta 2006 so mu v južnih vrtovih gradu Hradčani postavili doprsni kip. Arhitekt Jože Plečnik je ustvaril tudi cerkev Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradih, ki velja za enega najpomembnejših čeških sakralnih spomenikov 20. stoletja.
5 min 30. 10. 2025
Domišljeni prispevki k arhitekturnemu modernizmu Pesnikova pot od političnega zapornika do direktorja radia Slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih Med ameriškimi politiki slovenskega rodu velja za najpomembnejšega Frank Lausche, ki se je rodil v Clevelandu leta 1895. Njegovi starši, Lojze Lovše in Francka Milavec, so bili iz Hinj pri Žužemberku in Dvorske vasi pri Velikih Laščah. Frank se je šolal v slovenski šoli župnije sv. Vida v Clevelandu, pozneje pa je ob delu študiral pravo. Postal je odvetnik in se je kmalu spustil v politiko. 4. novembra 1941 je bil izvoljen za župana Clevelanda, mesta, v katerem je našlo dom na desettisoče Slovencev in je včasih veljal za tretje največje slovensko mesto na svetu – za Trstom in Ljubljano. Mandat je nastopil januarja 1942 in tako postal prvi slovenski župan Clevelanda. Še to: Lovše je kot član demokratske stranke pred uspešnim naskokom na županski stolček oblikoval koalicijo različnih etničnih skupin – t. i. Svetovljanske demokrate (cosmopolitan Democrats). Na volitvah je s tako podporo zbral kar 71 odstotkov glasov prebivalcev Clevelanda. Že čez štiri leta je postal guverner zvezne države Ohio in pozneje član zveznega senata Združenih držav Amerike.
7 min 30. 10. 2025
Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Gospodarstvenik in politik za mesto in republiko Začetki muzeja v Kočevju Leta 1918 je bilo na Ptuju veliko zborovanje, na katerem je predsednik tamkajšnjega Narodnega sveta, odvetnik dr. Ivan Fermevc, Ptujčanom slovesno razglasil, da je cesar Karel 1. podpisal popolno kapitulacijo avstro-ogrskih oboroženih sil, da je nastala nova država in da so končno svobodni na svoji zemlji, v novi Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ivan Fermevc je bil pozneje predsednik Dramatičnega društva na Ptuju in leta 1937 eden ključnih pobudnikov za ustanovitev Vinogradniškega muzeja, ki je bil odprt leta 1946 in – žal – zaprt leta 1967.
6 min 30. 10. 2025
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta Časopis ameriških Slovencev Od Brazd vzdržljivosti do Košnikove gostilne Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo stvar države. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan pred 250 leti začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, izmed teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, njihovo znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se šolstvo ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
7 min 24. 10. 2025
Redovnice – sestre usmiljenke v Ljubljani prevzele oskrbo bolnikov Prevzem vojaškega poveljstva v Mariboru Prvi spomenik žrtvam fašistične ideologije v Evropi Danes je dan spomina na umrle, posvečen vsem tistim, ki so tako ali drugače zaznamovali naša življenja in jih ni več. Od začetka 7. stoletja je bil spominu vseh svetih posvečen 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobro stoletje pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom, mučencem in vsem svetnikom, njegov naslednik Gregor IV. pa je praznik leta 835 z maja prestavil na prvi november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vsej vesoljni Cerkvi. Spominski dan je sčasoma prerastel v dan vseh svetnikov. Časovni premik je bil čisto praktične narave. V Rim je ob prazniku prišlo veliko ljudi, spomladi pa je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. To je bil eden pomembnejših razlogov za to, da je papež Gregor IV. prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na prehransko bolje založeni prvi november.
6 min 24. 10. 2025
Deželni poslanec Koroške slovenske stranke Lirik, oprt na tradicijo Eden izmed utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luther poslal nadškofu v Mainz. Luter je zahteval, naj bo cerkev preprosta, naj se bogoslužje približa človeku in opravlja v domačem jeziku. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami. Ideje reformacije so s potujočimi študenti, obrtniki in liberalnimi duhovniki prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci, jih je Trubar polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in sploh prvi v slovenščini.
6 min 24. 10. 2025
Belokranjec v slovensko književnost uvedel prekmursko pokrajino Prvi film o Ormožu Vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni Politik Stane Kavčič se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je ugotovil, da je model razvoja, ki temelji le na industrializaciji, zgrešen, in postal zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, gospodarskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter regionalnih povezavah s sosednjimi deželami. Politik Stane Kavčič se je rodil leta 1919 v Ljubljani.
7 min 24. 10. 2025
Pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Avtor družbenokritične literature Pretrganje državnopravnih vezi z Dunajem Imenoslovec in strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je v Pragi doktoriral iz slavistike. S književnostjo se je začel ukvarjati že v zgodnji mladosti, in sicer najprej z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame, na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak, dobitnik Prešernove nagrade za leto 1956, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.
6 min 24. 10. 2025
Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Telovadka na olimpijadi v Berlinu »Praznik, kakor ga še ni doživela slovenska beseda« Pred 120 leti so v Ljubljani, na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice, slovesno odprli hotel Union. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«. Velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«. Po mnenju takratnega časopisja je šlo za enega največjih, najsodobnejših in najpopolnejših hotelov v tem delu Evrope. Ob uradnem odprtju je Grand hotel Union veljal za največjo zgradbo v Ljubljani; zgrajen je bil iz 2,75 milijona opek, za graditev pa je bilo potrebnih trideset vagonov železnih nosilcev ter 1070 oken in vrat.
7 min 24. 10. 2025