Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3577 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Arhitekt in spominska znamenja Vlada Republike Slovenije je 9. oktobra leta 2003 Goričko zaradi izjemne naravne pestrosti z uredbo razglasila za zavarovano območje narave. Nekoliko pozneje je bil ustanovljen javni zavod Krajinski park Goričko, ki upravlja 426 kvadratnih kilometrov veliko območje Goričkega in Gradu. To območje skrajnega slovenskega severovzhoda je tako postalo sestavni del čezmejnega trideželnega parka Goričko - Raab - Őrség.
5 min 2. 10. 2025
Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa Najstnikov upor proti nacizmu 8. oktober je dan slovenske carine. Na ta dan leta 1991 je namreč slovenska carinska služba vzpostavila carinski nadzor na slovensko-hrvaški meji in s tem na celotnem območju Slovenije, tako je bil storjen pomemben korak k resnični osamosvojitvi naše države. Cariniki so sicer postali slovenska carinska služba 25. junija 1991, mejne prehode s Hrvaško pa so lahko prevzeli šele 8. oktobra omenjenega leta, saj prej tega ni dovoljevala brionska deklaracija.
6 min 2. 10. 2025
Organizator carinske službe in finančne straže Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji Ustanovitev Slovenske prosvetne zveze v Trstu Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali polenecia. Veliko je pisal. Tudi za najmlajše. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvazorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
6 min 2. 10. 2025
Elektrotehnik in varuh narave Za oktobrskimi padavinami še sneženje »Romanja pod sončnim lokom« Odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja je 6. oktobra pred 50 leti (1975) po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8463 metrov visokega Makaluja – pete najvišje gore sveta – in s tem dosežkom postavila tedanjo Jugoslavijo oziroma Slovenijo na seznam himalajskih uspešnic. To je bil prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov. Vrh je doseglo sedem alpinistov: 6. oktobra Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon (brez uporabe dodatnega kisika, to je bil tedaj svetovni višinski rekord), 8. oktobra Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 10. oktobra Viki Grošelj in Ivč Kotnik ter dan pozneje še Janez Dovžan. Prvenstveni vzpon na Makalu je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh. To je bila namreč šele tretja preplezana stena v Himalaji. Uspeh je vzbudil veliko pozornost; predsednik Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, saj je njihov uspeh prispeval tudi k uspešni podobi države.
5 min 2. 10. 2025
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Satirik, ki je dražil oblast Raziskovalec slovenske plesne tradicije Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 začeli graditi novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.
7 min 25. 9. 2025
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Bombardiranje Novega mesta in Črnomlja Televizijski komentator in športni urednik Marko Rožman je v radijski in predvsem televizijski karieri opravil več kot tisoč športnih prenosov in poročal kar z 21 olimpijskih iger. Od leta 1952 je bil novinar pri športnem tedniku Polet, od leta 1958 na tedanjem Radiu Ljubljana, tri leta pozneje pa se je zaposlil kot urednik na televiziji. Zanj velja, da je začrtal smernice slovenskega televizijskega športnega novinarstva, pod njegovim vodstvom pa je zraslo več novinarskih generacij. Televizijski komentator in športni urednik Marko Rožman, ki je slovel tudi po vodenju bogate statistike v alpskem smučanju in atletiki, se je rodil leta 1930 v Ljubljani.
5 min 25. 9. 2025
Obsežni opus enega najpomembnejših slovenskih podobarjev Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti »Kdo solze naše posuši« Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko – štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. V obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
7 min 25. 9. 2025
Odprava slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki Pesnik in pripovednik Fran Zbašnik je doktoriral iz prava ter služboval v več slovenskih krajih. Najprej je pisal lirske in epske pesmi ter se vsebinsko in oblikovno zgledoval po Prešernu in Aškercu. Napisal je romana “Z viharja v zavetje” in “Žrtve” ter več novel o meščanskem življenju. V Ljubljanskem zvonu je objavljal tudi vzgojne ljudske povesti ter ocenjeval predstave slovenskega gledališča v Ljubljani. Fran Zbašnik je bil prvi predsednik leta 1905 ustanovljenega “Društva slovenskih književnikov in časnikarjev”. Pesnik in pripovednik Fran Zbašnik se je rodil pred 170 leti (1855) v Dolenji vasi pri Ribnici.
5 min 25. 9. 2025
Mojster bidermajerskega slikarstva Pilot jugoslovanskega kraljevega vojaškega letalstva Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo 30. septembra 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu in se po študiju zaposlila v mariborski bolnišnici. Specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani ter pozneje v Beogradu in se posvetila zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je mnogim hudim bolnikom rešila življenje. Za svoje raziskovalno in inovativno delo je Zora Janžekovič dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 pa zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
6 min 25. 9. 2025
Bančnik, ki je v prelomnem času razumel svoje poslanstvo Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Umetnik izpod Uršlje gore Pesnik in prevajalec Tone Pavček je leta 1954 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil novinar pri časopisih Ljubljanski dnevnik in Ljudska pravica, pozneje novinar in urednik na Radioteleviziji Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, potem pa skoraj tri desetletja glavni urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati kmalu po koncu druge svetovne vojne v »Mladinski reviji«, leta 1953 pa se je ustvarjalno proslavil skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem v sloviti zbirki »Pesmi štirih«. Pozneje je razvil poezijo, v kateri se prepletajo vitalizem, deziluzija, erotika, lirika narave in refleksija o človeku in smrti, o minevanju. Tone Pavček se je rodil leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči na Dolenjskem.
6 min 25. 9. 2025