Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3578 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
5 min 28. 12. 2025
Pripovednik in pisec kmečkih povesti V smrt zaradi slovenskega petja Pol stoletja od elektrifikacije železniške proge Maribor–Koper Ustavni amandmaji, ki jih je slovenska skupščina sprejela septembra 1989, so vzpostavili temelje za izvedbo prvih večstrankarskih in demokratičnih, to je svobodnih, splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Kljub letu in pol dolgi ustavnorevizijski razpravi se je besedilo usklajevalo do zadnjega in samo dva dneva pred sprejemanjem amandmajev se je ustavni komisiji uspelo poenotiti še glede nekaterih volilnih določb, ki so dlje časa delile njene člane. Ustavni amandmaji so določili za vsakega od treh skupščinskih zborov različen volilni sistem, za njihovo udejanjenje pa je skupščina, kljub časovni stiski za pripravo izvedbenih aktov, na današnji dan leta 1989 vendarle sprejela še sveženj volilne zakonodaje – od Zakona o političnem združevanju in Zakona o volitvah v skupščine do zakonov, s katerimi so se določile volilne enote, in drugih. Predsednik tedanje Skupščine Miran Potrč je tako splošne volitve delegatov razpisal za 8. in 12. april ter drugi krog za 22. april 1990. Razpis volitev konec leta 1989 je v slovenskem prostoru napovedal izvedbo prvih svobodnih volitev po letu 1927, ko so potekale volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra.
6 min 27. 12. 2025
Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje Iskanja pesnika pod južnim križem Danes praznujemo v Republiki Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 33 leti, razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar. Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, pred 20 leti (2005) pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
6 min 26. 12. 2025
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
8 min 25. 12. 2025
Mojster samospevov − »slovenski Schubert« Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Umetnica s posluhom za odrski jezik V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih. Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.
8 min 24. 12. 2025
Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Naš prvi literarni zgodovinar z lastnimi načeli in raziskovalnimi metodami Bolnica Franja sprejela prva ranjence V Sloveniji je na današnji dan pred 35. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev – 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo. Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, je izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra. Na današnji dan leta 1992 je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.
7 min 23. 12. 2025
Minister za agrarno reformo Slovenski skladatelji in glasbeni pisci ustanovijo svoje društvo Premiera filma Vesna Zgodovinar Josip Mal je diplomiral na Dunaju in nato vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, pozneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo obsežno in raznovrstno. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter vrsto umetnostnih razprav. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki. Skupaj z Josipom Grudnom sta napisala prvo celovito zgodovino Slovencev in ji dala naslov Zgodovina slovenskega naroda. Gruden je bil pri tem bolj osredotočen na srednji vek, Mal pa na 18. stoletje in prvo polovico 19. stoletja. Zadnji zvezek je izšel leta 1939, že po smrti dr. Josipa Grudna. Zgodovinar Josip Mal se je rodil leta 1884 v Prétržu pri Moravčah.
5 min 22. 12. 2025
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Bohemist na ljubljanski univerzi Skladatelj Josip Ípavec je bil po poklicu zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi. Glavnina Josipovega ustvarjanja so samospevi na nemška besedila in orgelske skladbe, njegovo najobsežnejše delo pa je opereta Princesa Vrtoglavka. Končal jo je leta 1910, za časa njegovega življenja pa ni dočakala uprizoritve. Krstno so jo uprizorili šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju.
7 min 11. 12. 2025
Lipa ob skladateljevi hiši Naša najpomembnejša slikarka 9. korpus slovenske partizanske vojske Pred 130 leti (1895) se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil diplomat Ciril Kotnik. Njegov rod sicer izvira z Dóbrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo in se kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. Tam je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam mu je uspelo pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo DELASEM, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in ga obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, v kateri je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
6 min 11. 12. 2025
Koroški slovenist – Miklošičev študent Avtor dela Pravna zgodovina za slovensko ozemlje Velemojster kraljevske igre Leta 1991 so Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije ter tako sprožile val priznanj mlade države v mednarodni skupnosti. Priznanje Nemčije in Švedske je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala celotna takratna Evropska skupnost. Tej potezi Evropske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, so sledila številna druga priznanja, najprej v Evropi, potem pa tudi drugod po svetu. Dokončno je bila Slovenija v mednarodno skupnost sprejeta 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov. No, nekatere evropske države so Slovenijo priznale že prej. Sosednja, na isti dan osamosvojena Hrvaška, je to storila 26. junija 1991, v drugi polovici leta pa še nekatere na novo osamosvojene države, nastale na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Le malo pred Evropsko skupnostjo sta Slovenijo priznala tudi Vatikan in San Marino – 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi čezmorski državi, ki sta naredili ta korak, sta bili Kanada in Avstralija; to je bilo 15. in 16. januarja. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, šele 7. aprila 1992 pa je sledilo priznanje Združenih držav, ki so bile sprva do slovenske osamosvojitve zelo zadržane.
7 min 11. 12. 2025