Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3575 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi prekmurski časopis Začetnika slovenskega gradbeniškega izrazoslovja Duhovnik v boju za pravice Beneških Slovencev Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki sta jo leta 1915 povzročila Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Državna meja je potekala po črti Peč–Triglav–Blegoš–Hotedršica–Planina–Snežnik–Kvarner. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 leti trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še približno 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra pred 50 leti (1975) z Osimskimi sporazumi.
7 min 15. 9. 2025
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Zdravniška pot od Gorice do San Francisca Leta 1890 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec Fran Ramovš. Študij je začel na Dunaju in ga nadaljeval v Gradcu. Disertacijo o slovenskih izrazih praslovanskih polglasnikov je končal leta 1912, dve leti pozneje je bil promoviran za doktorja filozofije. Bil je med ustanovitelji ljubljanske univerze, eden njenih prvih rednih profesorjev, pa tudi prvi predavatelj v njeni zgodovini. Leta 1938 je sodeloval tudi pri ustanovitvi akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kot jezikoslovec se je Fran Ramovš ukvarjal s historično slovnico slovenskega jezika, raziskoval narečja in v knjigi “Dialektološka karta slovenskega jezika” leta 1931 objavil prvi znanstveno utemeljeni zemljevid slovenskih narečij.
6 min 14. 9. 2025
Članica slikarske skupine Četrta generacija Prvo esperantsko društvo na Slovenskem V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo imela leta 1908 letni občni zbor na Ptuju, in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in banderi.
6 min 13. 9. 2025
Slovenski politik in diplomat češkega rodu Raziskovalec preteklosti ljubljanske škofije Obraz partizanke, ki je opominjal na grozote vojne 12. septembra pred 90-imi leti (1933) ob šestih in 30 minut se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana–Súšak (pri Reki) in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu opazila okvaro motorja. Poskušala se je vrniti na letališče v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo v gozd ter trčilo v zid bolnišnice na Studencu. Umrli so oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi lesni trgovec iz Slovenske Bistrice Ivan Žuraj.
6 min 12. 9. 2025
Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah Slikar Franc Mihael Strauss sodi med glavne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal bolj mogočna in ekspresivna dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
7 min 11. 9. 2025
Mirovna pogodba, ki je določila slovensko severno mejo Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog Kmet, ki je razumel politiko in duh časa Pred 120 leti so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Kraj postavitve je določil arhitekt Maks Fabiani, izdelal pa ga je kipar Ivan plemeniti Zajec. Vseslovensko akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, na katerem naj bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo, ki je močno razburila predvsem katoliške kroge. Odkritja se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z Ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar. Spomenik pesniku naj bi povezal ves slovenski narod, a je tudi to dejanje postalo povod za ognjevit spopad med tremi tedanjimi slovenskimi političnimi strankami. Politični tekmeci liberalnega župana Ivana Tavčarja Prešernove slovesnosti z odkritjem spomenika niso mogli sprejeti kot vseslovenske.
7 min 10. 9. 2025
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj je izvirala iz umetniške družine Jeraj – njena mama Vida je bila pesnica slovenske moderne, oče Karl pa violinist. Kljub spodbudam, da bi se ukvarjala z glasbo, se je odločila za likovno ustvarjanje in se leta 1925 vpisala na takrat na novo ustanovljeni keramični oddelek tehnične srednje šole v Ljubljani. Že tri leta pozneje se je kot absolventka prve generacije te šole in ena opaznih učenk priznanega umetnika Franceta Kralja uvrstila na pregledno razstavo Slovenska moderna umetnost 1918–1928; predstavila se je s kipi in keramiko. Potem ko se je leta 1928 poročila s slikarjem, ekspresionističnim kiparjem in ilustratorjem Tonetom Kraljem, mu je pomagala pri poslikavi številnih cerkva na Primorskem. Od leta 1952 je oblikovala lutke in maske v lutkovnem gledališču v Ljubljani. Od zamisli do končne izvedbe je z lutkami opremila Ježkovo Zvezdico Zaspanko in Butalce Frana Milčinskega, pa tudi Obutega mačka in Ostržka – lutke, ob katerih so odraščali rodovi otrok. Slikarka, ilustratorka in oblikovalka lutk Mara Kralj se je ukvarjala tudi z malo plastiko, posvečala se je ilustraciji, predvsem pa je znana kot portretistka. Rodila se je leta 1909 na Dunaju.
6 min 9. 9. 2025
Zakon o zemljiški odvezi Industrijski oblikovalec in njegovo delo Vinarski strokovnjak in kultura vina na Slovenskem 7. septembra 1991 je v Haagu potekala mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki jo je sklicala Evropska skupnost. Na njej so se pod predsedstvom lorda Carringtona sestali zunanji ministri držav Evropske skupnosti, predsednik zvezne jugoslovanske vlade ter predsedniki predsedstev šestih jugoslovanskih republik. Evropska skupnost je potrdila stališče, da ne bo priznala nasilnih sprememb meja, na vrsti sej pa niso dosegli soglasja med sprtimi stranmi. Po zaslugi prizadevanja lorda Carringtona za oblikovanje stališč glede Jugoslavije so konec septembra tistega leta ustanovili tri delovne skupine za manjšinske zadeve, ustavna vprašanja in ekonomske odnose, a tudi te niso mogle uskladiti stališč. 18. oktobra 1991 so na izredni seji pod vodstvom Hansa van den Broeka obravnavali pravico republik, da lahko, če želijo, v okviru svojih meja razglasijo neodvisnost. Razpravljali so tudi o morebitni svobodni zvezi suverenih in neodvisnih republik ter o varstvu človekovih pravic in pravic etničnih in narodnih skupnosti. Predsednik Srbije je vse predloge, s katerimi so se drugi strinjali, zavrnil, zato jih niso sprejeli. Ker so spodleteli tudi vsi nadaljnji poskusi za umiritev razmer, je tudi v Evropski skupnosti dokončno prevladalo spoznanje, da Jugoslavije kot skupne države ni mogoče ohraniti v enem kosu in da bo treba upoštevati novo stvarnost in priznati samostojnost njenih republik.
7 min 7. 9. 2025
Zadnji vladar Slovencev iz dinastije Kardjordjevićev Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
5 min 6. 9. 2025
Razdajanje kuharske umetnosti v praksi in v knjigi Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Hidroelektrarna Mariborski otok Društvo za preučevanje deželne zgodovine Historično društvo za Kranjsko je bilo ustanovljeno leta 1843 kot del Notranjeavstrijskega historičnega društva, katerega zaščitnik je bil nadvojvoda Janez. Delovalo je kot zveza kranjskega, koroškega in štajerskega pokrajinskega društva, ki pa je kmalu začela razpadati. Tako je leta 1850 Historično društvo za Kranjsko oklicalo svojo samostojnost. Imelo je približno tristo članov; poleg uradnikov, zdravnikov, pravnikov, duhovnikov in veleposestnikov tudi nekaj trgovcev in obrtnikov. Glavna naloga društva je bilo zbiranje in raziskovanje arhivskega gradiva, arheoloških najdb, odlitkov posameznih spomenikov in sploh vseh zanimivih ostankov iz kranjske preteklosti. Po zelo uspešnem delu v petdesetih letih 19. stoletja pa je Historično društvo za Kranjsko začelo zamirati in leta 1885 ugasnilo. Njegove zbirke je prevzel Deželni muzej v Ljubljani, bogata društvena knjižnica pa je postala podlaga za današnjo knjižnico Narodnega muzeja.
7 min 5. 9. 2025