Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3578 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za višjo raven glasbenega poučevanja pri nas Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja Škofja Loka dobi muzej Ko so Slovenci oktobra 1918 proslavljali vključitev v južnoslovansko državo, so pričakovali, da bo v njenem okviru vključeno vse slovensko narodnostno ozemlje, vsa Zedinjena Slovenija. Vedeli so sicer, da si bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem na vso moč prizadevali ohraniti čim več ozemlja za avstrijsko državo, pa tudi, da italijanski imperializem, ki ga je spodbudil Londonski sporazum iz leta 1915, računa na zasedbo slovenskega Primorja, Trsta in Gorice. O razmejitvi so odločali na mirovni konferenci v Parizu. Po dolgih pogajanjih velikih sil, ki so imele različne predloge, so 27. avgusta 1919 sklenili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Plebiscit na Koroškem bi morali izvesti pol leta po podpisu mirovne pogodbe, vendar se je to zgodilo šele čez več kot leto dni.
6 min 27. 8. 2025
Topniški častnik z redom Marije Terezije Izumitelj fotografije na steklo Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem 26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Kot se spominja producent projekta Stine Vardjan, so morali na Kredarico pritovoriti približno 600 kilogramov opreme, potem pa še kakšnih 150 kilogramov na sam vrh Triglava. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978, šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku. Dan pozneje pa je bila na prizoriščih v Bohinju, na Kredarici in na vrhu Triglava posneta uro in pol dolga oddaja Borba za Triglav, v kateri je bila opisana zgodovina pristopanja na najvišji vrh v državi.
7 min 26. 8. 2025
Prizadevanja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Spopad pri Robežah na Koroškem Na današnji dan leta 1857 se je v Ivanovcih v Prekmurju rodil teolog, zgodovinar in narodni voditelj Franc Ivanocy. V Budimpešti je končal bogoslovje in potem doktoriral iz teme "Sveto pismo in klinopisni spomeniki". Po nekaj letih poučevanja je bil leta 1893 imenovan za dekana soboške dekanije in hkrati šolskega nadzornika, leta 1907 pa je postal kanonik. Med najhujšo madžarizacijo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je uporabljal materinščino v cerkvi in šoli, skrbel za prevode verskih učbenikov in tudi sam pisal v prekmurščini. Njegova "Kronika tišinske župnije" je dragocen vir za spoznavanje krajevne zgodovine. Madžarski nacionalisti so narodnega voditelja Franca Ivanocyja ves čas napadali, češ da je »panslavist, veleizdajalec in slovenski Mojzes, ki da hoče svoje ljudstvo izpeljati iz sužnosti in ga združiti s Slovenci onstran Mure«.
6 min 25. 8. 2025
Žlahtniteljica okrasnih rastlin Zgodovinarjev pogled na razkroj fevdalne strukture Skladatelj zlate dobe slovenske popevke Slovenski vojaki, ki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v njen tretji korpus, so v prvem letu vojne po večini odšli na vzhodno bojišče, proti Rusiji. Med 18. in 23. avgustom 1914 so sodelovali v spopadih v Galiciji, v katerih so bili na območju med rekama Vislo in Dnjestrom hudi boji med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan-Gologorskem, 26. avgusta 1914, je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Kranjski 17. pešpolk je tedaj izgubil polovico borcev. Največ Slovencev je v Galiciji padlo v prvih mesecih vojne. Vojak Ivan Matičič je slikovito opisal svojo izkušnjo z vzhodne fronte: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …«
7 min 23. 8. 2025
Samouk v arheologiji 19. stoletja Utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov Redovnik frančiškan Janez Ambrožič se je najprej izučil za mizarja in med služenjem vojaščine sklenil postati katoliški duhovnik. Šolal se je v Torinu, Veržeju in Mariboru ter leta 1930 v Benetkah stopil v frančiškanski red. Po nadaljevanju študija v Rimu se je kot prostovoljec prijavil za delo na Bližnjem vzhodu. V Jeruzalemu je dokončal študij teologije in bil leta 1937 posvečen za duhovnika. Služboval je v baziliki Božjega groba, bil dušni pastir aleksandrink v Kairu in vojaški kurat Jugoslovanske kraljeve vojske, ki je bila v okviru zavezniške armade v Egiptu. Po vojni je deloval v Kairu in nato v Sveti deželi, v kateri je bil župnik v Tiberiji ob Genezareškem jezeru in krajši čas v Betfagi na Oljski gori. Najbrž je bil tudi edini Slovenec, ki je dosegel časti kornega škofa; to je najvišja čast, ki jo vzhodne cerkve namenijo dostojanstvenikom, ki niso škofi. Zbral je tudi podatke o Slovencih, ki so delovali v Palestini, ter o tistih, ki so kdaj romali na Sinajsko goro, z namenom, da jih objavi v knjigi Slovenci v Sveti deželi. Frančiškan Janez Ambrožič se je rodil leta 1903 v Krnici pri Gorjah pri Bledu.
6 min 24. 8. 2025
Inovator v železarstvu na Gorenjskem Koroški bančnik v Mariboru Smrt v obleganem Sarajevu Stolp, ki ga je dal avgusta leta 1895 na vrhu Triglava postaviti duhovnik Jakob Aljaž, je vzbudil veliko zanimanja. Spomnimo, da je že aprila tistega leta od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu. Tam si je zamislil majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je 7. avgusta 1895 na vrh Triglava postavil šentviški klepar Anton Belec s svojimi pomočniki. Mojster je najprej stolp predstavil blizu svoje delavnice v Šentvidu, potem so ga razdrli in z vlakom prepeljali na Gorenjsko, nosači pa so potem dele stolpa, ki so tehtali blizu 200 kilogramov, odnesli na vrh Triglava. Slovesno odprtje in blagoslov Aljaževega stolpa sta bila na današnji dan pred 130 leti (1895).
6 min 22. 8. 2025
Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba Eden vodilnih glasbenikov svoje dobe na Finskem Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter po Kotzebujevem vzoru priredil v slovenščino igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega. Leta 1806 se je začel ukvarjati s slovensko slovnico, čez dve leti je odšel na Dunaj in študiral pravo, dve leti pozneje pa je postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za nas je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Opiral se je na živa jezikovna dejstva osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
5 min 21. 8. 2025
Pridigar v jezuitskih kolegijih Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo Skladatelj in aranžer zabavne glasbe Vladimir Kante, policijski uradnik in verjetno najpomembnejši obveščevalec Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani, se je rodil na današnji dan pred 120 leti (1905) v Šmarjah pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral leta 1941, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami nasprotnikov okupacijskih oblasti in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec pri ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in dvakrat obešen – prvič neuspešno, saj so mu prijateljski sodelavci v policiji narezali vrv. Slovenska javnost je za njegovo usodo izvedela šele v osemdesetih letih, verjetno zato, ker so bili številni njegovi sodelavci tedaj še živi. Kantetova tragična zgodba je brez dvoma povezana z vprašanjem gestapovskega vdora v Osvobodilno fronto in zato tudi z obračuni med politično izpostavljenimi posamezniki in skupinami, ki so trajali še desetletja po drugi svetovni vojni.
6 min 20. 8. 2025
Oceanograf in meteorolog Incident hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna Doktor Jernej Demšar velja za nestorja in vodilnega slovenskega dermatovenerologa med obema svetovnima vojnama. Medicino je študiral na Dunaju, specializacijo pa opravil prav tako na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1909 je bil pri ljubljanskem magistratu imenovan za enega od prvih dveh šolskih zdravnikov v Ljubljani in to delo opravljal do februarja 1922. Dve leti pozneje je prevzel dermatovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po drugi svetovni vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in prvi predstojnik njene dermatološke klinike. Jernej Demšar je skupaj z doktorjem Josipom Tičarjem v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo. Rodil se je pred 150 leti (1875) v Železnikih.
4 min 19. 8. 2025
Nekdanji vojaški poveljnik se posveti reformaciji Prvi vlak v Ljubljani na cesarjev rojstni dan Začetnik radijskih turističnih oddaj in oddaj o pomorstvu 18. avgusta 1888 je cesar Franc Jožef I. med letovanjem v Bad Ischlu podpisal "Ribarski zakon za Kranjsko", za katerega je osnutek pripravil slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak Ivan Frankè. Ta zakonodaja je tedaj veljala za enega naprednejših tovrstnih zakonov v Evropi. Njegova najpomembnejša novost je bila razdelitev tekočih voda na ribiške okraje oziroma revirje; to je omogočalo upravljanje in načrtovanje ribištva ter skrb za varovanje rib in voda ter vsega ribolovnega okoliša. Ribolov je bil nadzorovan, uvedli so ribolovne dovolilnice in uvedli kazni za prekrške. To pa ni bil prvi ribolovni predpis pri nas. Ribiški red za goriško grofijo je iz leta 1503, tri leta pozneje pa je bil izdelan še štajerski ribiški red, ki je urejal ribolov v deželnih vodah na Štajerskem. Ribiški redi so med drugim določali količino ulovljenih rib in njihovo varstvo v obdobju drsti ter uvedli prepoved nekaterih načinov ribolova, na primer polaganje vrš med drstenjem, ribarjenje s saki, lov z vilicami, nočne zanke, ribolov pod ledom, uporabo omamnih jagod, ribolov ob pomoči luči in bakel. Za izvajanje ribiškega reda je bil odgovoren deželni ribiški mojster.
6 min 18. 8. 2025