Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3577 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Skladatelj, ki je za pihalni orkester priredil slovensko himno Prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca Metelčica je bila slovenska pisava, ki so jo uporabljali med letoma 1825 in 1833. Ime je dobila po duhovniku, pisatelju in jezikoslovcu Francu Metelku, ki jo je na pobudo nekaterih jezikoslovcev uvedel v svojo slovnico. Latinico je dopolnil s cirilskimi črkami, da bi imel vsak glas posebno znamenje. Pisava na splošno ni bila privlačna, zato se ni uveljavila, po abecedni vojni pa je bila prepovedana za šole in tako onemogočena. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik slovnice, ki je veljal za eno najboljših slovenskih slovnic do takrat. Problematična sta bila samo opiranje na dolenjsko narečje in uvedba novega črkopisa. Zelo obetavno je bilo tudi Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je priredil. Franc Serafin Metelko se je rodil leta 1789 v Škocjanu pri Mokronogu.
6 min 14. 7. 2025
Primorski duhovnik, svetniški kandidat tržaške škofije Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas Risar, grafik in slikar Hinko Smrekar velja za enega najboljših slovenskih karikaturistov in risarjev. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel pravni študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po tečaju risanja v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt je odšel domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna in se v skladu z umetniškim programom skupine oprijel folklorne motivike, potem sprva zmerne, pozneje pa vedno jedkejše karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kot resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga oktobra leta 1942 ustrelili kot talca v Gramozni jami pri Ljubljani. Risar, grafik in slikar Hinko Smrekar se je rodil leta 1883 v Ljubljani.
6 min 13. 7. 2025
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.
7 min 9. 7. 2025
Raziskovalec primorske preteklosti Arheolog na Rifniku nad Šentjurjem Začetnik dveh glasbenih festivalov Barbara Celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu Drugemu Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in obiskovali so jo številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
6 min 11. 7. 2025
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini Prva slovenska pesnica … in še veliko več Prekmurje pripade Kraljevini SHS Organizator odpora proti fašizmu Danilo Zelen se je rodil leta 1907 v Senožečah. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani se je pred 100 leti (1925) vpisal na elektrotehniški oddelek tehniške fakultete. V tem času je prišel v ožje vodstvo narodnorevolucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ustanovljene v Sloveniji. Posvetil se je organiziranju gverile na Primorskem, ki jo je spodbudila napadalna italijanska politika do Jugoslavije, ter skrbel za vnos orožja, razstreliva in propagandnega gradiva v Julijsko krajino in za tajno razmnoževanje tigrovskega tiska v Ljubljani. Njegova glavna naloga je bilo organiziranje vojaške obveščevalne dejavnosti za štab Dravske divizije v Ljubljani. Povezal se je z italijanskimi protifašisti in leta 1938 v Kobaridu pripravljal atentat na Mussolinija. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil na tržaških procesih v odsotnosti soobtožen vodenja protidržavne dejavnosti. Po razpadu jugoslovanske vojske se je zatekel v Ribnico na Dolenjskem. Na bližnji Mali gori so maja 1941 njega in preostala tovariša iz trojke v lovski koči po naključju ali zaradi izdaje obkolili slovenski in italijanski orožniki. V tem prvem oboroženem spopadu z okupatorjem v osrednji Sloveniji je Danilo Zelen padel.
7 min 9. 7. 2025
Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Plečnikov diplomant poveljeval partizanski brigadi Spravna slovesnost v Kočevskem rogu Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije novembra 1945.
6 min 8. 7. 2025
Začetnik slovenske spomeniške topografije Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRE proti lakoti Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
6 min 7. 7. 2025
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« Pred 180 leti se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol. *Posnetek Kmecl, MBL076 Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Med njegovimi pesmimi je najznamenitejša »Oj, Triglav, moj dom«, himna slovenskih planincev. S tem ko pesem v celoti pripisujemo Jakobu Aljažu, pa nehote pozabljamo na avtorja njenega besedila. To je bilo prvič javno objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v Mariboru. S psevdonimom Slavin ga je napisal Matija Zemljič iz Gornje Radgone, poznejši duhovnik, pesnik in prevajalec pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Leta 1895 je bila pesem objavljena še v dijaškem listu »Zora«; Jakob Aljaž jo je odkril in takoj uglasbil. Pesem je bila prvič zapeta 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
7 min 6. 7. 2025
Predstavnik ekspresionističnega pesništva Geograf in krasoslovec Prva Slovenka na zimskih olimpijskih igrah Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" in celo glede jezika so tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
6 min 5. 7. 2025
»Danes grofje celjski in nikdar več« Prvi nastop Akademskega pevskega zbora v Mariboru Pohorski bataljon dobi spomenik Pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec italijanskih klasikov in politik Ciril Zlobec je prve pesmi objavil že med vojno, leta 1953 pa slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj še s tremi velikani moderne domače poezije – Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Zbirka je doživela več ponatisov in bila izjemen dokaz medsebojnega povezovanja – štirje tako zelo različni pesniki, združeni kot eno – v eno. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici. Kot pesnik se je zapisal prepričanju, da je temelj in bistvo sveta ljubezen. Ciril Zlobec, ki je bil leta 1990 na neposrednih volitvah izvoljen za člana republiškega predsedstva, se je rodil pred 100 leti v Poníkvah pri Sežani.
6 min 4. 7. 2025