Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3577 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralkina ekspresivna navzočnost Ustvarjalec vizualne in konkretne poezije Paž v Smoletovi Antigoni Pesnica Marička Žnidaršič je bila pred drugo svetovno vojno zaposlena v knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, med njo je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej je delala kot novinarka pri časopisih Ljudska pravica in Delavska enotnost. S pesmimi se je začela uveljavljati že pred drugo svetovno vojno v mladinskem listu Vigred, njena poznejša poezija pa je vsebinsko vezana na vojni čas in domačo pokrajino s poudarjeno navezanostjo na zemljo in domačnost, njen močno zastrti osebni svet pa se je najbolj izrazil v zbirki »Nalomljena veja«, ki je izšla leta 1957. Marička Žnidaršič je objavljala še otroške pesmi in se ukvarjala z literarno publicistiko, njene izbrane pesmi pa so doživele knjižno izdajo tudi v novogrščini.
6 min 16. 11. 2025
Soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice S tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Pisatelj, zaznamovan z vojno Poznejša pripovednica Lea Fatur je želela postati učiteljica, vendar se je na željo staršev v Gorici izučila za šiviljo. Pozneje se je preselila v Ljubljano, kjer se je preživljala z gospodinjenjem bratoma in drugim študentom. Že od otroštva je veliko brala in imela izrazit dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Pri šestnajstih letih je začela pisati svoje prve spise. Prvi, Črni vitez in hudi grof, je bil objavljen leta 1883 v Slovenskem gospodarju. Pisala je pravljice, zgodovinske romane, ljubezenske povesti, črtice, poučne spise in poezijo za otroke. V njenih delih se odraža domišljijski svet, prepojen z idealizmom in romantiko.
7 min 6. 11. 2025
Prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Glasba za narodno zavest Koroški knjižničar, muzealec in publicist Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar je pisal po večini komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem in vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (npr. Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti) preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji poskušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejši pričevanji o obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar se je rodil pred 120 leti na Jesenicah.
6 min 6. 11. 2025
Ljubljanski kanonik – prvi uradni dunajski škof Poznavalec ruske literature Realistična pripovedna proza o času vojne Ekonomist Oto Norčič je po gimnaziji v Murski Soboti in diplomi leta 1961 postal sodelavec Ekonomske fakultete v Ljubljani. Pri pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu se je usmeril na področje politične ekonomije. Ta znanstvena usmeritev je bila podlaga za njegovo disertacijo, s katero je zasnoval svoj raziskovalni program na katedri za ekonomsko teorijo in politiko. Bil je med ključnimi pobudniki in ustanovitelji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ob ustanovitvi oktobra 1994 pa je postal njegov predsednik.
6 min 10. 11. 2025
Klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« Kardeljev osnutek reforme jugoslovanske družbe Olimpionik Leon Štukelj se je v našo športno zgodovino zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Trikrat je nastopil na olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – in osvojil tri zlate, eno srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa prav tako na krogih in drogu. Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa. Še v visoki starosti je rad zahajal v naravo, najpogosteje v mariborski mestni park. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je leta 1898 v Novem mestu.
6 min 12. 11. 2025
Zgodovina Norika in Furlanije Montiran politični proces zapečatil usodo vrhunskega atleta Volilne kroglice in »črna skrinjica« Pred 100 leti so močne padavine povzročile hude poplave v Pomurju. Deževno obdobje je nastopilo že desetega novembra, dan pozneje ter v noči na 13. november je padlo največ padavin. V Murski Soboti je zalilo približno 150 hiš, umrli so trije ljudje, številne družine so preselili v železniške vagone, saj so v povodnji izgubile vse, po nekaterih podatkih je bilo zalito skoraj vse mesto. Voda je povzročila škodo tudi drugod v Pomurju. Pokrajina je bila odrezana od države, delovala sta le telefon in telegraf. Vsi uradi v Murski Soboti so bili nekaj dni zaprti, osnovna šola in državna realna gimnazija celo do 23. novembra. Poleg soboškega okraja je bil prav tako prizadet tudi ljutomerski okraj, ptujski, mariborski okraj, poleg tega pa še Posotelje in Savinjska dolina. Razmere tistih dni – pred natanko stoletjem – so v Pomurju opisovali kot »vesoljni potop«.
6 min 11. 11. 2025
Borec za enakopraven položaj Slovencev in okrajni glavar v Tolminu Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Delegacija za drugo zasedanje Avnoja 10. novembra pred 50 leti so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani jugoslovansko-italijanski sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski [ozimski] sporazúmi. Pred sklenitvijo se je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o evropski varnosti in sodelovanju, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, končala pa so se s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977.
6 min 7. 11. 2025
Vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas Strokovnjak za baročno umetnost na Slovenskem Pospešeno do decembrskega plebiscita Skladatelj Davorin Jenko je bil po poklicu pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Leta 1871 je postal dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Uglasbil je tudi narodno budnico Naprej, zastava slave, današnjo himno Slovenske vojske. Pravnik in skladatelj Davorin Jenko se je rodil pred 190 leti (1835) v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem.
7 min 30. 10. 2025
Pobudnik slovenskega pisateljskega društva Sopranistka in pevska pedagoginja Eden od poveljnikov 9. korpusa slovenske partizanske vojske Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal: “Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.” Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan leta 1861. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, v okolici pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
6 min 30. 10. 2025
Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Nadporočnik Franjo Malgaj – Maistrov častnik na Koroško Gospodarstvenik in podpornik tekmovalnega smučanja Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.
6 min 30. 10. 2025