Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3574 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
6 min 18. 12. 2025
Za enotno računovodstvo v gospodarstvu Sto let šole za zaščitne sestre Verigarji – naša poštna znamka Učiteljica Janja Miklavčič je bila leta 1898 med pobudnicami za ustanovitev Društva slovenskih učiteljic, ki se je trudilo uresničiti načelo: za enako delo enako plačilo. Plače učiteljev so bile namreč takrat višje; začasna učiteljica je na primer prejela 400 goldinarjev na leto, njen kolega pa sto goldinarjev več. Na zahteve učiteljic je odgovoril Engelbert Gangl, urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi imela učiteljica, ki je samska, tolikšno plačo kakor učitelj, ki ima osem ali več otrok, saj bi v tem primeru celo nadučitelj živel v uboštvu v primeri z damo učiteljico, ki bi se lahko zabavala po letoviščih. Namen Društva slovenskih učiteljic je bil tudi zbirati denarno pomoč za bolne kolegice in denar za čas po izstopu iz službe ter spodbujati nadaljnje izobraževanje. Janja Miklavčič se je rodila leta 1863 v Ljubljani.
7 min 18. 12. 2025
Zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas Zavzemanje za arhitekturno identiteto podeželja Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini Leta 1897 je izšla prva številka glasila slovenskih žena v Trstu “Slovenke”. Tri leta je izhajala kot polmesečna priloga časnika “Edinost”, potem pa kot samostojni mesečnik. V “Slovenki” so ob znanih pesnikih in pripovednikih sodelovale tudi pesnice Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Kristina Šuler in Marica Strnad ter priznani pisateljici Marica Nadlišek Bartol in Zofka Kveder. Po zgledu neke dunajske revije je uredništvo objavljalo članke o ženski enakopravnosti, čeprav “Slovenka” ni bila izrazito feministična revija. Ves čas je zavračala odvisnost od političnih strank; to je tudi pripomoglo k prenehanju izhajanja leta 1902. Sicer pa je tržaški mesečnik “Slovenka” prebujal narodno zavest in se zavzemal za panslavistično misel.
6 min 18. 12. 2025
Veseli koledniki Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti, potem pa se je poklicno posvetil – ne čevljarstvu, ampak gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom. Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, v njej je igral tudi prvi džezovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane. Kavarnar in mecen Fran Krapeš se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
6 min 18. 12. 2025
Bidermajerski portretist 70 let Krščanske kulturne zveze Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza je na graški univerzi končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja in krščanski socialist je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz italijanskih in nemških koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu Slovenskega poročevalca v Ljubljani. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri Radiu Trst A urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Publicist, etnolog in časnikar Franc Jeza se je rodil leta 1916 na Spodnji Hajdini pri Ptuju.
7 min 18. 12. 2025
Plečnikov učenec iz prve generacije slovenskih arhitektov, izšolanih v domovini Atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Po drugi svetovni vojni so tudi na glasbenem področju v Sloveniji nastale nove razmere. Dobili smo vrsto novih kulturnih ustanov. Tako so skladatelj Marjan Kozina, dirigent Samo Hubad in muzikolog Vlado Golob pripravili predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Ta je imela svoj simfonični orkester, mešani in mladinski zbor, godalni kvartet (znan kot Ljubljanski kvartet) in koncertno poslovalnico. Orkester so sestavljali glasbeniki simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in člani Tržaške filharmonije, s katerimi je po vojni prišel v Ljubljano tudi njen dirigent Jakov Cipci. Slovenska vlada je na predlog ministra za kulturo in prosveto dr. Jožeta Potrča 30. decembra 1947 izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. Marjan Kozina je postal njen direktor in umetniški vodja, Jakov Cipci in Samo Hubad stalna dirigenta, Rado Simoniti in Valens Vodušek pa zborovodji. Prvi koncert novega orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko španskega dirigenta Salvadorja Bacarisseja je bil 13. januarja 1948 v Unionski dvorani v Ljubljani.
6 min 18. 12. 2025
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
5 min 28. 12. 2025
Pripovednik in pisec kmečkih povesti V smrt zaradi slovenskega petja Pol stoletja od elektrifikacije železniške proge Maribor–Koper Ustavni amandmaji, ki jih je slovenska skupščina sprejela septembra 1989, so vzpostavili temelje za izvedbo prvih večstrankarskih in demokratičnih, to je svobodnih, splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Kljub letu in pol dolgi ustavnorevizijski razpravi se je besedilo usklajevalo do zadnjega in samo dva dneva pred sprejemanjem amandmajev se je ustavni komisiji uspelo poenotiti še glede nekaterih volilnih določb, ki so dlje časa delile njene člane. Ustavni amandmaji so določili za vsakega od treh skupščinskih zborov različen volilni sistem, za njihovo udejanjenje pa je skupščina, kljub časovni stiski za pripravo izvedbenih aktov, na današnji dan leta 1989 vendarle sprejela še sveženj volilne zakonodaje – od Zakona o političnem združevanju in Zakona o volitvah v skupščine do zakonov, s katerimi so se določile volilne enote, in drugih. Predsednik tedanje Skupščine Miran Potrč je tako splošne volitve delegatov razpisal za 8. in 12. april ter drugi krog za 22. april 1990. Razpis volitev konec leta 1989 je v slovenskem prostoru napovedal izvedbo prvih svobodnih volitev po letu 1927, ko so potekale volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra.
6 min 27. 12. 2025
Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje Iskanja pesnika pod južnim križem Danes praznujemo v Republiki Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 33 leti, razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar. Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, pred 20 leti (2005) pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
6 min 26. 12. 2025
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
8 min 25. 12. 2025