Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3577 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osrednja osebnost slovenskega preroda Slikar v vojaški službi Razkrite zablode montiranih političnih procesov Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, že 20 let (od 2005) praznujemo v spomin na dan, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljski pripadnosti Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki nemški Avstriji. 23. novembra 1918 je general Maister z jutranjo vojaško akcijo prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in razorožil njihovo oboroženo silo – tako imenovano »zeleno gardo«. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino prve slovenske vojske zavzeli nemška oporišča v mestu.
7 min 23. 11. 2025
Zoogeografska karta Jugoslavije Mikrobiolog in imunolog Začetnik slovenskega stripa Leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu Marija Vera. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga. Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
6 min 22. 11. 2025
Teoretična misel o likovnih procesih Pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Duhovnik Mario Lavrenčič je bil pomemben narodni delavec v Beneški Sloveniji. Leta 1934 je končal študij bogoslovja v Vidmu in še istega leta začel službovati v Štóblanku. Kljub prepovedi fašističnih oblasti je pridigal v slovenščini, po zlomu fašizma pa je uvedel slovensko bogoslužje. Po drugi svetovni vojni je bil Mario Lavrenčič dejaven zlasti na socialnem področju in je organiziral več osrednjih slovenskih kulturnopolitičnih prireditev v Beneški Sloveniji. Duhovnik Mario Lavrenčič, ki je skupaj z Emilom Cenčičem vrsto let urejal kulturno-verski časopis Dom, se je rodil leta 1908 v Vrhu, po italijansko Spignonu, pri Vidmu.
6 min 21. 11. 2025
Prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Od sadjarja na Kranjskem do misijonarja v Ameriki Raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad Avgustovska agresija tedanje Sovjetske zveze in držav članic Varšavskega sporazuma na Češkoslovaško je leta 1968 jugoslovanski politični in vojaški vrh spodbudila k oblikovanju učinkovitejših obrambnih sil. Sprejeli so doktrino splošnega ljudskega odpora in začeli organizirati Teritorialno obrambo republik in pokrajin. Na današnji dan leta 1968 je bil ustanovljen republiški štab za splošni ljudski odpor in tako se je začela organizacija Teritorialne obrambe. Skozi leta razvoja se je Teritorialna obramba razvila v spoštovanja vredno oboroženo silo, ki je bila med prebivalstvom sprejeta kot slovenska narodna vojska. To se je potrdilo v času vojne za Slovenijo, ko je bila skupaj s tedanjo milico sposobna ubraniti mlado državo pred agresijo Jugoslovanske ljudske armade.
6 min 20. 11. 2025
Zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Uvajanje matematičnih metod v ekonomijo Prvi častni občan Maribora slovenskega rodu Mestni fizik in higienik Viljem Kovač je leta 1865 ljubljanskemu županu Etbinu Costi predstavil zamisel o ustanovitvi otroške bolnišnice. Ta je pobudo takoj odobril in javno pozval ljubljansko prebivalstvo, da s prostovoljnimi prispevki podpre akcijo za ustanovitev nujno potrebne otroške bolnišnice. Poseben odbor je kupil starejše poslopje na križišču današnje Poljanske ceste in Ulice Janeza Pavla 2. in ga v kratkem času prenovil. Stavbo so odprli 19. novembra pred 160 leti (1865), na god cesarice Elizabete, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo in zato so jo po njej tudi poimenovali. Elizabetina bolnišnica je bila namenjena brezplačnemu zdravljenju revnih otrok.
7 min 19. 11. 2025
Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Težka pot zavednega učitelja Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici Bančnik August Tosti je v Ljubljani končal Mahrovo trgovsko šolo. Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustanovil delniško družbo, ki je s slovenskim kapitalom prevzela dunajski bančni zavod Creditanstalt für Handel und Gewerbe in ustanovila Kreditni zavod za trgovino in industrijo s sedežem v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom je bil likviden tudi v obdobju najhujše gospodarske krize. Po vojni so Kreditni zavod in njegovo hišo nacionalizirali, Tosti je bil do leta 1952 zaprt, po odsluženi kazni pa se je znašel na cesti. Takrat se je zanj zavzel njegov nekdanji uslužbenec Niko Kavčič, povojni sodelavec ekonomskega oddelka državne varnosti, in mu uredil skromno socialno podporo. August Tosti, ki je napisal knjigo Denarni zavodi v Sloveniji po prvi svetovni vojni, se je rodil leta 1882 v Trstu.
6 min 18. 11. 2025
Predsednik Narodnega sveta za Koroško Projektant in vodja graditve prvih slovenskih hidroelektrarn Ustanovitev goriške Mohorjeve družbe Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah je sodil med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali na evropskih univerzah ter pogosto postali tudi njihovi predstojniki. Po artističnem licenciatu leta 1516 je bil več kot trideset let profesor na dunajski univerzi; sprva za matematiko in astronomijo na filozofski fakulteti, po doktoratu iz medicine pa na medicinski. Petkrat je bil dekan in enkrat rektor. Andrej Perlah je – kot vsi humanisti tedanje dobe – pisal v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tiste dobe. Vsa njegova dela so izšla na Dunaju in imajo po večini astronomsko vsebino. V njih je uporabil nov način prikazovanja astronomskih podatkov, predvsem o razporeditvi in legi planetov, sestavil pa je tudi nekaj instrumentov in z njimi opazoval planet Merkur; to se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo. Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah se je rodil leta 1490 v Svečini.
7 min 17. 11. 2025
Igralkina ekspresivna navzočnost Ustvarjalec vizualne in konkretne poezije Paž v Smoletovi Antigoni Pesnica Marička Žnidaršič je bila pred drugo svetovno vojno zaposlena v knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, med njo je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, po njej je delala kot novinarka pri časopisih Ljudska pravica in Delavska enotnost. S pesmimi se je začela uveljavljati že pred drugo svetovno vojno v mladinskem listu Vigred, njena poznejša poezija pa je vsebinsko vezana na vojni čas in domačo pokrajino s poudarjeno navezanostjo na zemljo in domačnost, njen močno zastrti osebni svet pa se je najbolj izrazil v zbirki »Nalomljena veja«, ki je izšla leta 1957. Marička Žnidaršič je objavljala še otroške pesmi in se ukvarjala z literarno publicistiko, njene izbrane pesmi pa so doživele knjižno izdajo tudi v novogrščini.
6 min 16. 11. 2025
Soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice S tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Pisatelj, zaznamovan z vojno Poznejša pripovednica Lea Fatur je želela postati učiteljica, vendar se je na željo staršev v Gorici izučila za šiviljo. Pozneje se je preselila v Ljubljano, kjer se je preživljala z gospodinjenjem bratoma in drugim študentom. Že od otroštva je veliko brala in imela izrazit dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Pri šestnajstih letih je začela pisati svoje prve spise. Prvi, Črni vitez in hudi grof, je bil objavljen leta 1883 v Slovenskem gospodarju. Pisala je pravljice, zgodovinske romane, ljubezenske povesti, črtice, poučne spise in poezijo za otroke. V njenih delih se odraža domišljijski svet, prepojen z idealizmom in romantiko.
7 min 6. 11. 2025
Prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Glasba za narodno zavest Koroški knjižničar, muzealec in publicist Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar je pisal po večini komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem in vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (npr. Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti) preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji poskušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejši pričevanji o obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar se je rodil pred 120 leti na Jesenicah.
6 min 6. 11. 2025