Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3578 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Prvi nastop Akademskega pevskega zbora v Mariboru Pohorski bataljon dobi spomenik Pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec italijanskih klasikov in politik Ciril Zlobec je prve pesmi objavil že med vojno, leta 1953 pa slovensko javnost navdušil s pesniško zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdal skupaj še s tremi velikani moderne domače poezije – Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem. Zbirka je doživela več ponatisov in bila izjemen dokaz medsebojnega povezovanja – štirje tako zelo različni pesniki, združeni kot eno – v eno. Sledile so številne druge pesniške zbirke – od Pobeglega otroštva leta 1957 do izbora njegovih ljubezenskih pesmi z naslovom Ljubezen čudež duše in telesa, ki je izšla ob njegovi 90-letnici. Kot pesnik se je zapisal prepričanju, da je temelj in bistvo sveta ljubezen. Ciril Zlobec, ki je bil leta 1990 na neposrednih volitvah izvoljen za člana republiškega predsedstva, se je rodil pred 100 leti v Poníkvah pri Sežani.
6 min 4. 7. 2025
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja 3. julija pred 70 leti so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli prvo mednarodno grafično razstavo. S tem dejanjem se je Slovenija in nekdanja skupna država Jugoslavija umestila na mednarodni umetnostni zemljevid. Z udeležbo tujih in domačih umetnic in umetnikov je Grafični bienale Ljubljana povezal domači prostor s svetovno umetniško sceno. Razstava z velikim številom sodelujočih držav se je uveljavila kot sinonim za spodbujanje kulturnih izmenjav in miroljubnega sožitja med narodi v tedaj napetem razpoloženju časa hladne vojne.
5 min 3. 7. 2025
Sakralne podobe koroškega slikarja Pol stoletja druge slovenske Univerze Pomembna podpora osamosvojitvi Leta 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Delovala je v najeti hiši tedanjega župana Gabrijela Edra Edenburga na kraju, na katerem je danes glavna pošta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še francoščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovino in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, za pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod »Thomasha Kempensaria bukev«, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine.
5 min 2. 7. 2025
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas Ustanovitev Alpskega varstvenega parka Poznejši gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik Ignacij Borštnik je bil najprej bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev takrat še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati takratno amatersko gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvaško narodno gledališče. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega besedila v hrvaščini. Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Ignacij Borštnik, po katerem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival, se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem.
7 min 1. 7. 2025
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Pesmi, polne otroške otožnosti Zbornica za trgovino, obrt in industrijo Leta 973 je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil staro naselje Loka, vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje so imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja mitnine in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.
5 min 27. 6. 2025
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Ameriški »kralj polke« Gledališka igralka Sava Sever je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Sava Sever – rodila se je pred 120 leti na Trojanah – je dobila tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.
6 min 28. 6. 2025
Tehniški genij iz Slovenskih goric Pobudnik umetne glasbe na Slovenskem Gimnastično tekmovanje za meč kralja Aleksandra Za začetek delovanja Big Banda Radiotelevizije Slovenija je najzaslužnejši dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan pred 80 leti ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek, ki je bil tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestrer, poznejši Big Band, popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
7 min 27. 6. 2025
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču Začetek razvoja tekstilne industrije pri nas 26. junija pred 34 leti – natanko pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan vodjem držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Javierju Perezu de Cuellarju poslal pismo, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti ter v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije, že pred večerno slovesnostjo pa se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo šla gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot dejanje agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike, na Rebernicah in Lozicah pa so pripravili prve cestne zapore.
7 min 26. 6. 2025
"Bukve za pomoč inu prid kmetam potrebne” Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Danes je dan državnosti. Pred 34-imi leti je slovenska skupščina s “Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti” in z “Deklaracijo o neodvisnosti” uzakonila samostojnost naše države. Hkrati je parlament sprejel tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine. Republika Slovenija je formalno postala neodvisna država. Sklepni nagovor je imel predsednik slovenskega parlamenta, doktor France Bučar. Ko se je izvedelo, kako pomembne sklepe sprejema tedanja slovenska skupščina, je Jugoslovansko vojno letalstvo nad Ljubljano uprizorilo zastraševalni prelet lovcev MIG. Zgodilo se je 25. junija leta 1991 med 17. in 18. uro – prav v času oddaje Studio ob 17-ih Radia Slovenija. Oddajo je takrat vodil Gojko Brvar, v oddaji se je slišalo hrumenje motorjev migov nad Ljubljano. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila naslednji dan, 26. junija 1991.
6 min 19. 6. 2025
Zgodnji arheolog in zbiralec rimskih napisov Častnik in obveščevalec Češka podružnica Slovenskega planinskega društva Kipar Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli je treba poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru Prvemu v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oziroma Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Rodil se je pred 120 leti v Solkanu, za svoje delo pa je prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
6 min 19. 6. 2025