Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
3576 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Odprtje gorenjske železniške proge Umetnostni zgodovinar v Krakovu Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor Humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek je leta 1933 maturiral in igral v Šentjakobskem gledališču. Kmalu nato je postal član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilen slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Pred 50 leti je dobil Prešernovo nagrado. Humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek se je rodil leta 1914 v Ljubljani.
6 min 4. 12. 2025
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani Savinjski narodni buditelj Pisatelj, ki je vrnil podeljeno najvišje državno odlikovanje Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je začel pesniti že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen iz šole. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in izoblikovano združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju.
8 min 4. 12. 2025
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Kipar in kmet Zgodovinski koncert v ljubljanski Unionski dvorani Leta 1918 je na Slovenskem dinar kot plačilno sredstvo začel zamenjevati avstrijsko krono. Menjalni tečaj, štiri nekdanje avstrijske krone za en dinar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – prej srbski dinar, je zelo prizadel slovensko gospodarstvo. Varčevalci in v bankah in hranilnicah tistega dela države, ki je prej sodil v podonavsko monarhijo, so izgubili tudi do 80 odstotkov vrednosti svojega premoženja.
5 min 4. 12. 2025
Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.
6 min 4. 12. 2025
Prva na slovenskem pridelana penina Raziskovalec preteklosti Celja Kipar, risar in ilustrator 10. decembra 1923 je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je samostojno prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike.
6 min 4. 12. 2025
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
5 min 4. 12. 2025
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
6 min 4. 12. 2025
“Začetki slovenske socialne demokracije” Češki emigrant – filmski ustvarjalec Strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje. Takoj po tem je tudi stekel projekt izgradnje pristanišča.Zanimiv je bil prvi odziv dveh sosednjih pristanišč na novo koprsko luko. V zapisniku odbora za pripravo slovesnosti ob odprtju luke piše, da glede koprskega pristanišča potekajo polemike tako na Reki kot tudi v Trstu. »Prvi so začeli izražati bojazen konkurence. Njihove teorije in ugibanja smo zavračali na podlagi njihovih lastnih podatkov o tem, da je Reka zavrnila za približno milijon ton tranzitnega prometa. Italijanski tisk pa je delil mnenje, da nova koprska luka za zdaj še ni nevarna tržaški, toda slovenski bratje bodo odjedli kruh tržaškemu proletariatu takrat, ko bo zgrajena železnica.«
8 min 7. 12. 2025
Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo Kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku Utrjevalec kulturnih vezi med Slovenci in Čehi 6. decembra 1990 je bilo v slovenski skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti, štirje glasovalci so se vzdržali. Glasovanje je potekalo v močno zastraženi stavbi skupščine, saj so se odgovorni bali, da bi v času glasovanja lahko posegle armadne ali zvezne sile za notranje zadeve. Po sprejetju tega zakona – pred 35 leti – je bil podpisan medstrankarski sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu, s katerim so se vse politične stranke zavezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena odločanja na tem plebiscitu.
7 min 6. 12. 2025
Kamniški veterinar – mecen in zbiralec umetnin Malce drugačen upravnik kaznilnice “Slovensko-ameriški narodni svet” Splošna elektrifikacija se je v svetu začela s prevlado izmeničnega toka Nikole Tesle nad Edisonovim enosmernim tokom. V Mestni elektrarni Ljubljana sta leta 1925 dva motorja poleg enosmernega toka začela proizvajati tudi izmeničnega in s tem trifazni tok. Tako je mesto 5. decembra pred 100 leti (1925) dobilo izmenično električno napetost. Občinski svet pod vodstvom župana Ljudevita Periča je leta 1924 sklenil povečati mestno elektrarno. Naslednje leto so sezidali novo stavbo in novembra vanjo postavili dizelska motorja, ki sta takoj začela delovati.
6 min 5. 12. 2025