Opis epizode

Besede so pomemben del našega življenja. Uporabljamo jih za to, da drugim posredujemo, kar mislimo. Rojevajo se v naših mislih. Lahko so spodbudne, razumevajoče, opogumljajo, povezujejo, delajo človeka in človeštvo dobro. Na drugi strani pa lahko postanejo žaljive, uničujoče, ponižujejo drugega, vnašajo med ljudi sovraštvo, zavajajo. Vse se začne v naših mislih. Že star latinski pregovor pravi: »Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!« (Kar koli delaš, delaj modro in glej na konec.) Dobro je ‒ tako dela zrel in odrasel človek ‒ biti pozoren na to, kam vodijo določene misli in dejanja, ki sledijo našemu razmišljanju. Tudi v preteklosti so opozarjali na stranpoti, na katere pogosto zaideta človek in človeštvo. Modrosti generacij pred nami je včasih težko razumeti. Ena izmed takih misli je bila zapisana pred tisočletji. Takole: »(26) Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, ravna krivično in zato umre ‒ umre zaradi krivice, ki jo je naredil. (27) Če pa se krivični odvrne od krivičnosti in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje. (28) Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je zagrešil, bo zagotovo živel, ne bo umrl.« (Ezk 18,26-28). Mar ni to krivično? Na prvi pogled morda res. TODA! Bolj se človek poglobi v to misel, bolj vidi, kako pomembno je, kam je usmerjeno naše življenje, kaj kali, klije in raste v njem. Lahko bi rekli, da je življenje umetnost izbiranja pravih misli in odločitev za dejanja, ki vodijo nas in druge k zrelosti in odraslosti. Vsak dan znova se je treba odločati in izbrati pravo smer življenja. In kako lahko to preverimo? Ko postajam krivičen, sem nepozoren do drugih, ko ponižujem druge, pa je to opozorilo, da nisem na pravi poti. V življenju naj bi me vodila pravičnost. Prijaznost, sočutje, pozornost do drugega človeka so jamstvo, da gre naše življenje v pravo smer. Danes potrebujemo ljudi, ki so vsak dan pozorni na to, da ne bodo zdrsnili iz pravičnosti v krivičnost, da ne bodo namesto prijaznosti in dobrote širili okoli sebe sovraštva in nerazumevanja. To je zagotovilo, da bodo ljudje kljub včasih drugačnemu vtisu vztrajali na poti pravičnosti. Vsak se sam v sebi, v svojih mislih, odloči, ali bo šel po poti krivičnosti ali pravičnosti. Pomembna je smer življenja, po kateri si upajo stopati ljudje pogumno in vztrajno.

Stanislav Kerin