Opis epizode

Ena najmočnejših skušnjav, ki vrtinčijo naše življenje, je prikrivanje resnice. Toda tega ne delamo samo zato, ker bi bili lažnivci, pač pa si zakrivamo oči pred resničnostjo predvsem zaradi strahu. Čeprav dobro vemo, kaj bi morali spremeniti, zaradi strahu pred tveganjem in naporom ne storimo ničesar in se še naprej oklepamo stvari, ki nam škodujejo. Ker imamo zaradi tega slabo vest, si pomagamo s pretvezo, ki neprijetno skrije pod videz lepega in upravičenega. Zelo učinkovit način zakrivanja neugodnega pogleda na resničnost je zatekanje v taktični optimizem.
Današnji odlomek iz knjige preroka Jeremija pripoveduje, da so višji državni uradniki predlagali judovskemu kralju Sedekiju, naj da Jeremijo usmrtiti. To je bilo leta 588 pred Kristusom, ko je babilonski kralj Nebukadnezar oblegal Jeruzalem. Jeremija je že dvajset let pred invazijo Babiloncev opozarjal judovsko vodstvo, da bodo obstali le, če bodo družbeno in politično življenje prenovili na temelju postave. Takole jim je govoril: Le če zares poboljšate svoja dejanja, če boste res pravično ravnali drug z drugim, če ne boste zatirali tujca, sirote in vdove, ne prelivali nedolžne krvi, ne hodili za drugimi bogovi, tedaj storim, da boste prebivali v deželi, ki sem jo dal vašim očetom (prim. Jer 7,5–7).
Judovsko visoko plemstvo skupaj s kraljem in njegovimi visokimi uradniki pa se za Jeremijeva svarila niso zmenili. Namesto da bi se spoprijeli z resničnostjo in več storili za uboge in deprivilegirane, so se zanesli na optimistični govor krivega preroka Hananja in si dopovedovali: Imamo veličasten tempelj, Bog ne bo dopustil, da bi ga tujci oskrunili, in še manj, da bi izvoljeno ljudstvo, izbrano od Boga, kdo zasužnjil. Optimistično zanašanje na tempelj je bila samo pretveza, da so višji sloji ohranili svoje privilegije in status quo.
Jeremija je bil jasen: zanašanje na tempelj, ne da bi državno vodstvo v družbi kaj spremenilo, je slepilo. Prerok je pogumno razgaljal njihov prazen optimizem. V nasprotju z lažnim prerokom Hananjem, ki je videl lesen jarem, je Jeremija opozarjal na železen jarem, ki ga brez resnih sprememb ne bodo zlomili, marveč jih bodo Babilonci zasužnjili. Nadenj so se spravili z očitki, da v času babilonske nevarnosti vnaša pesimizem med vojake in ljudstvo. Jeremija, ki je pokazal na prave družbene probleme, ki se jih voditelji ljudstva niso hoteli lotiti, je bil razglašen za pesimista in s tem za notranjega sovražnika države ter celotnega družbenega in verskega izročila. Na podlagi te ocene so višji uradniki kralju predlagali, naj Jeremija usmrti. Na sprenevedanje Jezus odgovarja: Resnica vas bo osvobodila (prim. Jn 8,32).

Milan Knep