Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
V Posočju Marijino vnebovzetje imenujejo rožnca. Podobno tudi v Beneški Sloveniji. Ime praznika izhaja iz navade, da žene za ta praznik naberejo čim več različnih rož in zelišč, jih povežejo v šopek in odnesejo k blagoslovu. Lepo cvetje je simbol Marijinih lepih čednosti: ljubezni, dobrote, vere, čistosti, upanja, duhovne lepote. Poudarjajo, da moramo te lepe lastnosti imeti tudi mi, če želimo ohraniti zdravje na duši in na telesu. Blagoslov zelišč in rož je tudi znamenje, da je tudi narava, da je materialnost poveličana, kar se je zgodilo z Marijinim vnebovzetjem. Poveličano je to, kar je snovno, telesno. Čeprav je Cerkev vseskozi verovala v versko resnico o vnebovzetju, pa jo je dokončno na slovesni način izrazil šele papež Pij XII. 1. novembra 1950. Verniki vidimo vrhunec Marijine vere ob angelovem oznanjenju, ko ji je Božji odposlanec prenesel vabilo, naj postane Božja mati. Marija je s svojim privoljenjem postavila Boga na prvo mesto v življenju. S tem izziva tudi nas, naj storimo enako.
Evangelij današnjega praznika govori, da je »Marija vstala in hitro šla v gore« (Lk 1,39). Odpravila se je na potovanje. Vendar ni šla na oddih. Pravkar je izvedela, da bo postala Božja mati. Toda raje kot bi to novico obdržala zase, se je odpravila na pot k ostareli teti Elizabeti, da bi ji priskočila na pomoč. Evangelij Marijo opiše kot dejavno ženo. Je ženska, ki zaradi življenjskih zahtev veliko potuje.
Po tem potovanju k teti Elizabeti najdemo Marijo na drugi poti. Na poti, ko noseča z Jožefom potuje v Betlehem. Od tam mora bežati v Egipt, da ubeži pred grožnjo, da bodo ubili njenega otroka. Čez nekaj let jo najdemo spet na potovanju, ko roma v Jeruzalem. Tam se ji je izgubil njen sin, ki ga po iskanju z Jožefom najdeta v templju. Gotovo je bilo njeno najtežje potovanje pot, ko je spremljala sina na Kalvarijo.
Marija, prva Jezusova učenka v več pogledih, predstavlja učence vseh časov, ki ji bodo sledili in oznanjali evangelij. Marija je žena, popolnoma predana poslanstvu. Lahko jo imenujemo prvo oznanjevalko. Svetu je prinesla Kristusa.
Na današnji praznik pa slavimo njeno zadnje potovanje, njeno pot v nebesa, njeno vnebovzetje. Ženi, ki je velik del svojega življenja preživela na potovanju, je na koncu pripravljen »prostor, ki ji ga je Bog pripravil« (Raz 11,10). Danes se spominjamo tega in slavimo Gospoda, ki se je ozrl na »nizkost svoje dekle« (Lk 1,48).
Božo Rustja
V Posočju Marijino vnebovzetje imenujejo rožnca. Podobno tudi v Beneški Sloveniji. Ime praznika izhaja iz navade, da žene za ta praznik naberejo čim več različnih rož in zelišč, jih povežejo v šopek in odnesejo k blagoslovu. Lepo cvetje je simbol Marijinih lepih čednosti: ljubezni, dobrote, vere, čistosti, upanja, duhovne lepote. Poudarjajo, da moramo te lepe lastnosti imeti tudi mi, če želimo ohraniti zdravje na duši in na telesu. Blagoslov zelišč in rož je tudi znamenje, da je tudi narava, da je materialnost poveličana, kar se je zgodilo z Marijinim vnebovzetjem. Poveličano je to, kar je snovno, telesno. Čeprav je Cerkev vseskozi verovala v versko resnico o vnebovzetju, pa jo je dokončno na slovesni način izrazil šele papež Pij XII. 1. novembra 1950. Verniki vidimo vrhunec Marijine vere ob angelovem oznanjenju, ko ji je Božji odposlanec prenesel vabilo, naj postane Božja mati. Marija je s svojim privoljenjem postavila Boga na prvo mesto v življenju. S tem izziva tudi nas, naj storimo enako.
Evangelij današnjega praznika govori, da je »Marija vstala in hitro šla v gore« (Lk 1,39). Odpravila se je na potovanje. Vendar ni šla na oddih. Pravkar je izvedela, da bo postala Božja mati. Toda raje kot bi to novico obdržala zase, se je odpravila na pot k ostareli teti Elizabeti, da bi ji priskočila na pomoč. Evangelij Marijo opiše kot dejavno ženo. Je ženska, ki zaradi življenjskih zahtev veliko potuje.
Po tem potovanju k teti Elizabeti najdemo Marijo na drugi poti. Na poti, ko noseča z Jožefom potuje v Betlehem. Od tam mora bežati v Egipt, da ubeži pred grožnjo, da bodo ubili njenega otroka. Čez nekaj let jo najdemo spet na potovanju, ko roma v Jeruzalem. Tam se ji je izgubil njen sin, ki ga po iskanju z Jožefom najdeta v templju. Gotovo je bilo njeno najtežje potovanje pot, ko je spremljala sina na Kalvarijo.
Marija, prva Jezusova učenka v več pogledih, predstavlja učence vseh časov, ki ji bodo sledili in oznanjali evangelij. Marija je žena, popolnoma predana poslanstvu. Lahko jo imenujemo prvo oznanjevalko. Svetu je prinesla Kristusa.
Na današnji praznik pa slavimo njeno zadnje potovanje, njeno pot v nebesa, njeno vnebovzetje. Ženi, ki je velik del svojega življenja preživela na potovanju, je na koncu pripravljen »prostor, ki ji ga je Bog pripravil« (Raz 11,10). Danes se spominjamo tega in slavimo Gospoda, ki se je ozrl na »nizkost svoje dekle« (Lk 1,48).
Božo Rustja
Vse epizode