Opis epizode

Za svet, v katerem živimo, bi lahko rekli, da nam pričara navidezno bližino – lahko bi jo imenovali tudi digitalna bližina. Danes znamo spremljati življenja drugih po zaslonih in v najrazličnejših aplikacijah, a pogosto ne znamo več odpreti vrat, kaj šele srca. V poplavi sporočil, aplikacij in statusov je redkokdo res povabljen na kavo, v kuhinjo, za mizo. Gostoljubnost ne potrebuje tehnologije, ampak pozornost in čas. Gostoljubnost danes pomeni: odložiti telefon, pogledati človeka v oči, odpreti prostor, kjer je nekdo lahko to, kar je.

Morda spodbuda za vse nas: ljudje, ki prihajajo k nam – ne jemljimo jih kot obiskovalce, ampak kot goste. Kaj to pomeni? To pomeni, da jih poslušamo brez presojanja, brez preračunavanja. Učimo se preprosto biti z nekom, ne le za nekoga. O tem je preprosto pisati, a v življenju se nam tako hitro zatakne.

V Stari zavezi srečamo Abrahama, ki nam odpre svoj šotor. Ne ponudi samo hrane in vode, odpre srce. In prav v tem dejanju gostoljubnosti prejme Božji blagoslov. Sprejme veselo novico, da se mu bo rodil sin. V Svetem pismu gostoljubnost ni nikoli samo lepa kretnja, ampak je vedno prostor srečanja s človekom, z drugim, z drugačnim; je srečanje z Bogom. Tujec postane nosilec Božje navzočnosti, če imamo oči, da to prepoznamo.

Sodobna definicija gostoljubja pravi, da je gostoljubje zavestna odločitev, da naredimo prostor za drugega – v svojem domu, v svojem urniku, v svojih mislih – ne glede na to, kdo je, od kod prihaja in kaj nam vrača. Ne gre le za fizično sprejemanje gosta, ampak za notranjo pripravljenost slišati, videti, priznati nekoga kot osebo in ne kot funkcijo, ki jo ta človek opravlja.

Henri Nouwen o gostoljubju spregovori v knjigi z naslovom Reaching Out. Nouwen opisuje gostoljubje kot duhovno držo, ki presega vljudnost in zunanjo prijaznost. Zanj je gostoljubje temeljna razsežnost duhovnega življenja. Takole je zapisal:
»Gostoljubje pomeni predvsem ustvarjanje prostora, v katerega lahko vstopi tujec in postane prijatelj namesto sovražnika. Gostoljubje ni v tem, da ljudi spreminjamo, temveč v tem, da jim ponudimo prostor, kjer se lahko sami spremenijo.«

Izkoristimo tudi današnji dan, kajti gostoljubje je človeška drža, ki jo današnji svet še kako potrebuje.

Andrej Šegula