Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Avtor: Mateja Brežan
Kako odpraviti strah pred psi? Kako se obnašati, če ne želimo interakcije s psom? Kateri so umiritveni in svarilni znaki? Ali psi začutijo, da se jih bojimo? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila ena izmed avtoric priročnika z naslovom Od strahu do prijateljstva, Jana Miklič.
Kako odpraviti strah pred psi? Kako se obnašati, če ne želimo interakcije s psom? Kateri so umiritveni in svarilni znaki? Ali psi začutijo, da se jih bojimo? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila ena izmed avtoric priročnika z naslovom Od strahu do prijateljstva, Jana Miklič.
Odločitev o nakupu rabljenega ali novega avtomobila je največkrat povezana s pripravljenostjo in zmožnostjo, koliko smo zanj pripravljeni odšteti, po svoje pa tudi s potrpežljivostjo. Kaj moramo vedeti, preden se podamo od oglasa do oglasa, smo vprašali urednika ene izmed avtomobilskih spletnih strani Branka Laginjo.
Odločitev o nakupu rabljenega ali novega avtomobila je največkrat povezana s pripravljenostjo in zmožnostjo, koliko smo zanj pripravljeni odšteti, po svoje pa tudi s potrpežljivostjo. Kaj moramo vedeti, preden se podamo od oglasa do oglasa, smo vprašali urednika ene izmed avtomobilskih spletnih strani Branka Laginjo.
Pomlad kar kliče po rekreaciji na prostem. Ena izmed teh je tudi tek, ki je v Sloveniji zelo priljubljen. Čeprav zanj ne potrebujemo veliko razen udobnih copat in motivacije, je še veliko dejavnikov, ki krojijo naše vztrajanje. O tem, kako začeti in vztrajati se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s tekaško trenerko Metko Pikl.
Pomlad kar kliče po rekreaciji na prostem. Ena izmed teh je tudi tek, ki je v Sloveniji zelo priljubljen. Čeprav zanj ne potrebujemo veliko razen udobnih copat in motivacije, je še veliko dejavnikov, ki krojijo naše vztrajanje. O tem, kako začeti in vztrajati se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s tekaško trenerko Metko Pikl.
Ali danes še popravljamo oblačila ali jih raje zavržemo? O tem se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s šiviljo Vereno Trebec, ki je nadaljevala poklicno pot svojih staršev, a danes svojega znanja ne more predati naprej.
Ali danes še popravljamo oblačila ali jih raje zavržemo? O tem se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s šiviljo Vereno Trebec, ki je nadaljevala poklicno pot svojih staršev, a danes svojega znanja ne more predati naprej.
Današnji slog življenja precej vpliva na zdravje kosti, sklepov in mišic. Ko fizioterapija, različna zdravila in sprememba življenjskega načina življenja niso več dovolj, takrat se ortopedi odločijo za operacijo. O tem, kdaj je operacija kolka neizogibna in kakšna je potem rehabilitacija, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistom ortopedske kirurgije Anžetom Miheličem iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Današnji slog življenja precej vpliva na zdravje kosti, sklepov in mišic. Ko fizioterapija, različna zdravila in sprememba življenjskega načina življenja niso več dovolj, takrat se ortopedi odločijo za operacijo. O tem, kdaj je operacija kolka neizogibna in kakšna je potem rehabilitacija, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistom ortopedske kirurgije Anžetom Miheličem iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Spomladi se začne narava prebujati in je pravi čas za razna opravila na vrtu. Kako pripraviti tla, katero zelenjavo saditi ali posejati, katera zelenjava se med seboj dobro razume in celo spodbuja in katera ne. O tem se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistko za zelenjadarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Jerico Pučko Antolin.
Spomladi se začne narava prebujati in je pravi čas za razna opravila na vrtu. Kako pripraviti tla, katero zelenjavo saditi ali posejati, katera zelenjava se med seboj dobro razume in celo spodbuja in katera ne. O tem se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistko za zelenjadarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Jerico Pučko Antolin.
Digitalne vsebine igrajo vse večjo vlogo v razvoju otrok, saj vplivajo na njihov kognitivni, socialni, čustveni in telesni razvoj. Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? Bi morali otroka povsem umakniti od zaslonov? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila medijska psihologinja in urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija Martina Peštaj.
Digitalne vsebine igrajo vse večjo vlogo v razvoju otrok, saj vplivajo na njihov kognitivni, socialni, čustveni in telesni razvoj. Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? Bi morali otroka povsem umakniti od zaslonov? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila medijska psihologinja in urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija Martina Peštaj.
Naj kroži in išče in ne na smetišče, je slogan skupine, ki deluje pod okriljem sežanske ljudske univerze. Kako zmanjšati odpadke v svojem domu, kako živeti s čim manj embalaže, kako kupovati manj…to je le nekaj vprašanj, ki jih je Vesna Potočar Godnič zastavila članicam študijskega krožka Krožiišče.
Naj kroži in išče in ne na smetišče, je slogan skupine, ki deluje pod okriljem sežanske ljudske univerze. Kako zmanjšati odpadke v svojem domu, kako živeti s čim manj embalaže, kako kupovati manj…to je le nekaj vprašanj, ki jih je Vesna Potočar Godnič zastavila članicam študijskega krožka Krožiišče.
Se posledice ukrepov v času epidemije na področju vzgoje in izobraževanja poznajo še danes? Če je nastal manko pri znanju in vzgoji: ali je to trajno izgubljeno? O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s profesorico na Pedagoški fakulteti v Kopru, Sonjo Rutar.
Se posledice ukrepov v času epidemije na področju vzgoje in izobraževanja poznajo še danes? Če je nastal manko pri znanju in vzgoji: ali je to trajno izgubljeno? O tem se je Tjaša Škamperle pogovarjala s profesorico na Pedagoški fakulteti v Kopru, Sonjo Rutar.
Še kakšen teden in bo čas, da obrežemo drevesa mandarinovcev in limonovcev. Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo, da jih bomo posadili v vrtu, in kako skrbeti za citruse O tem v pogovoru Vesne Potočar Godnič z Urško Klančar, svetovalko novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Kmetijske svetovalne službe Koper.
Še kakšen teden in bo čas, da obrežemo drevesa mandarinovcev in limonovcev. Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo, da jih bomo posadili v vrtu, in kako skrbeti za citruse O tem v pogovoru Vesne Potočar Godnič z Urško Klančar, svetovalko novogoriškega Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Kmetijske svetovalne službe Koper.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Ali veste, katere štipendije so na voljo za dijake in študente? Kdo lahko kandidira za Zoisovo štipendijo, poznate štipendije Ad futura, štipendijo za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu? Lahko dijak ali študent prejema več štipendij ali se te med seboj izključujejo? O vsem tem in tudi o tem, kje lahko preverite, katere štipendije so na voljo, v pogovoru z direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Barbaro Leder in vodjo oddelka za štipendije, Majo Gašparovič.
Ali veste, katere štipendije so na voljo za dijake in študente? Kdo lahko kandidira za Zoisovo štipendijo, poznate štipendije Ad futura, štipendijo za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu? Lahko dijak ali študent prejema več štipendij ali se te med seboj izključujejo? O vsem tem in tudi o tem, kje lahko preverite, katere štipendije so na voljo, v pogovoru z direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Barbaro Leder in vodjo oddelka za štipendije, Majo Gašparovič.
Dihanje je najbolj temeljna in izjemno občutljiva funkcija organizma, ki daje energijo. Vsaka misel, vsaka telesna reakcija in vsako čustvo vpliva na vzorec dihanja ter s tem določa kakovost našega življenja. Ste se kdaj vprašali: zakaj smrčite in kako dihate, ko ste pod stresom. Ste vedeli, da pravilno dihanje vpliva tudi na dober spanec? Na ta in mnoga druga vprašanja bo v oddaji odgovarjal slovenski filozof športa, trener življenjskih veščin in dihalni terapevt Milan Hosta.
Dihanje je najbolj temeljna in izjemno občutljiva funkcija organizma, ki daje energijo. Vsaka misel, vsaka telesna reakcija in vsako čustvo vpliva na vzorec dihanja ter s tem določa kakovost našega življenja. Ste se kdaj vprašali: zakaj smrčite in kako dihate, ko ste pod stresom. Ste vedeli, da pravilno dihanje vpliva tudi na dober spanec? Na ta in mnoga druga vprašanja bo v oddaji odgovarjal slovenski filozof športa, trener življenjskih veščin in dihalni terapevt Milan Hosta.
S prvim januarjem so Centri za socialno delo v Sloveniji postali vstopne točke za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi . Na vstopnih točkah posamezniki uveljavljajo svoje pravice do dolgotrajne oskrbe ter pridobijo informacije, usmerjanje in podporo v zvezi z njenim koriščenjem. V polnosti bodo vstopne točke zaživele s 1. junijem 2025. Katere storitve pripadajo upravičencem na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi, kaj v primeru, če oskrbe, zaradi pomanjkanja kadra, ne bo mogoče zagotoviti in v kolikšnem času po obisku vstopne točke si jo lahko obetajo. Na ta in še druga vprašanja bo v oddaji odgovorila strokovna delavka CSD Južna Primorska, Diana Radešič.
S prvim januarjem so Centri za socialno delo v Sloveniji postali vstopne točke za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi . Na vstopnih točkah posamezniki uveljavljajo svoje pravice do dolgotrajne oskrbe ter pridobijo informacije, usmerjanje in podporo v zvezi z njenim koriščenjem. V polnosti bodo vstopne točke zaživele s 1. junijem 2025. Katere storitve pripadajo upravičencem na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi, kaj v primeru, če oskrbe, zaradi pomanjkanja kadra, ne bo mogoče zagotoviti in v kolikšnem času po obisku vstopne točke si jo lahko obetajo. Na ta in še druga vprašanja bo v oddaji odgovorila strokovna delavka CSD Južna Primorska, Diana Radešič.
Ogrevanje, prezračevanje, izolacija, menjava oken, vodooskrba, nakup električnega vozila,….in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so bili v minulih telih finančno spodbujeni. Kateri ukrepi so na voljo danes? Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Je še možno dobiti subvencijo za nakup lesnih pelet? Kaj pa za električno kolo? Kako sploh vemo, ali je subvencija še na voljo? Naš sogovornik bo Iztok Gornjak, vodja službe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v kontaktni točki Borzena v Kopru. Kontaktno točko so odprli včeraj, deluje pa v dosedanji pisarni EKO sklada.
Ogrevanje, prezračevanje, izolacija, menjava oken, vodooskrba, nakup električnega vozila,….in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so bili v minulih telih finančno spodbujeni. Kateri ukrepi so na voljo danes? Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Je še možno dobiti subvencijo za nakup lesnih pelet? Kaj pa za električno kolo? Kako sploh vemo, ali je subvencija še na voljo? Naš sogovornik bo Iztok Gornjak, vodja službe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v kontaktni točki Borzena v Kopru. Kontaktno točko so odprli včeraj, deluje pa v dosedanji pisarni EKO sklada.
Odhod v pokoj je ena od glavnih prelomnic v življenju. Prinaša različne spremembe, od psiholoških in socialnih do ekonomskih. Nekatere raziskave kažejo, da se večina ljudi veseli odhoda v pokoj, ko naj bi končno imeli več časa zase. Drugi se soočijo z vrzeljo, ki jo je prej zapolnjevalo poklicno življenje. O tej prelomnici se bomo danes v svetovalni oddaji pogovarjali s predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, Gabrijelo Dolinšek in članico Viktorijo Florjančič.
Odhod v pokoj je ena od glavnih prelomnic v življenju. Prinaša različne spremembe, od psiholoških in socialnih do ekonomskih. Nekatere raziskave kažejo, da se večina ljudi veseli odhoda v pokoj, ko naj bi končno imeli več časa zase. Drugi se soočijo z vrzeljo, ki jo je prej zapolnjevalo poklicno življenje. O tej prelomnici se bomo danes v svetovalni oddaji pogovarjali s predsednico Univerze za tretje življenjsko obdobje Koper, Gabrijelo Dolinšek in članico Viktorijo Florjančič.
Bližajo se božično-novoletni prazniki, ko se z družino in prijatelji usedemo za obloženo mizo. Ker gre za poseben čas v letu, se še toliko bolj potrudimo za okrasitev mize. Zato v današnji oddaji Radio Koper svetuje gostimo Ajdovko Tanjo Inamo, ki je na Ljudski univerzi Ajdovščina vodila delavnice o izdelovanju prazničnih pogrinjkov. Skupaj s Karin Zorn Čebokli bosta nanizali nekaj idej, kako okrasiti praznično mizo, tudi s pomočjo recikliranih materialov.
Bližajo se božično-novoletni prazniki, ko se z družino in prijatelji usedemo za obloženo mizo. Ker gre za poseben čas v letu, se še toliko bolj potrudimo za okrasitev mize. Zato v današnji oddaji Radio Koper svetuje gostimo Ajdovko Tanjo Inamo, ki je na Ljudski univerzi Ajdovščina vodila delavnice o izdelovanju prazničnih pogrinjkov. Skupaj s Karin Zorn Čebokli bosta nanizali nekaj idej, kako okrasiti praznično mizo, tudi s pomočjo recikliranih materialov.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili finančni pismenosti. Ljudska univerza Nova Gorica je začela izvajati različne izobraževalne programe, namenjene krepitvi finančne pismenosti. Ti so nastali na pobudo Evropske komisije, ki si želi večjo finančno usposobljenost odraslih, cilj katerega je izboljšati finančne veščine posameznikov. Tako izobraževanje je bilo do zdaj v Sloveniji po večini plačljivo in manj dostopno širši javnosti, zato ne preseneča, da so v Novi Gorici prvi termini že zasedeni. Kakšne so vsebine izobraževalnih programov, komu so namenjeni in zakaj se jih je dobro udeležiti, bo povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica. V svetovalno oddajo jo je povabila Nataša Uršič.
Živimo v varnem okolju, je bilo slišati na nedavnem posvetu o uporabi obrambnih sprejev, ki ga je na pobudo študentov pripravil Študentski svet univerze na Primorskem. Percepcija varnosti je kljub temu pri posameznikih različna. V teh zimskih dneh, ko se zgodaj stemni, se zato lahko nekdo, ki hodi sam po ulicah ali manj obljudenih poteh in ima s seboj t.i. solzivec ali poprov sprej, počuti bistveno bolj varen ali varna. O tem, kdo lahko poseduje spreje, kakšne poznamo, kje jih nabaviti, če se za to odločimo, kako ravnati ob zastrupitvi s solzivcem, smo se v tokratni svetovalni oddaji pogovoarjali s predstavnikoma Policije in Univerze na Primorskem, Damjanom Severjem in dr. Janezom Mekincem.
Živimo v varnem okolju, je bilo slišati na nedavnem posvetu o uporabi obrambnih sprejev, ki ga je na pobudo študentov pripravil Študentski svet univerze na Primorskem. Percepcija varnosti je kljub temu pri posameznikih različna. V teh zimskih dneh, ko se zgodaj stemni, se zato lahko nekdo, ki hodi sam po ulicah ali manj obljudenih poteh in ima s seboj t.i. solzivec ali poprov sprej, počuti bistveno bolj varen ali varna. O tem, kdo lahko poseduje spreje, kakšne poznamo, kje jih nabaviti, če se za to odločimo, kako ravnati ob zastrupitvi s solzivcem, smo se v tokratni svetovalni oddaji pogovoarjali s predstavnikoma Policije in Univerze na Primorskem, Damjanom Severjem in dr. Janezom Mekincem.
Možganska kap je pogosta bolezen in je pomemben vzrok invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniij letno zabeležimo 4400 primerov. Globalno breme možganske kapi pa je preko 12 milijonov. Možganska kap nastane zaradi žilne okvare, lahko zaradi zapore žile ali krvavitve. Pomembno je, da hitro prepoznamo znake in ukrepamo. Zgodnja obravnava pomeni tudi boljše obete za izid rehabilitacije. V izolski Splošni bolnišnici s sodelovanjem v čezmejnem projektu x-Brain raziskujejo inovativne pristope s pomočjo tehnoogij navidezne resničnosti.
Možganska kap je pogosta bolezen in je pomemben vzrok invalidnosti in umrljivosti. V Sloveniij letno zabeležimo 4400 primerov. Globalno breme možganske kapi pa je preko 12 milijonov. Možganska kap nastane zaradi žilne okvare, lahko zaradi zapore žile ali krvavitve. Pomembno je, da hitro prepoznamo znake in ukrepamo. Zgodnja obravnava pomeni tudi boljše obete za izid rehabilitacije. V izolski Splošni bolnišnici s sodelovanjem v čezmejnem projektu x-Brain raziskujejo inovativne pristope s pomočjo tehnoogij navidezne resničnosti.
Zakaj imamo gledališki bonton? Dober bonton je vselej povezan z vljudnostjo, spoštovanjem, upoštevanjem pravil, da bi lahko ob ogledu predstave, vsi v dvorani imeli dobro izkušnjo. Zakaj v gledališko dvorano torej ne vnašamo hrane in pijače, zakaj poskrbimo, da so telefoni v času predstave, ki je seveda ni dovoljeno snemati, ugasnjeni, kako do sedeža v primeru zamude, bo v svetovalni oddaji povedala Vanja Korenč iz Gledališča Koper.
Zakaj imamo gledališki bonton? Dober bonton je vselej povezan z vljudnostjo, spoštovanjem, upoštevanjem pravil, da bi lahko ob ogledu predstave, vsi v dvorani imeli dobro izkušnjo. Zakaj v gledališko dvorano torej ne vnašamo hrane in pijače, zakaj poskrbimo, da so telefoni v času predstave, ki je seveda ni dovoljeno snemati, ugasnjeni, kako do sedeža v primeru zamude, bo v svetovalni oddaji povedala Vanja Korenč iz Gledališča Koper.
Vino so poznale vse starodavne kulture, njegova zgodba se je začela kakih 6000 let pred našim štetjem v deželah Srednjega vzhoda, na območjih Gruzije, Armenije in Irana. Vino je bilo obredna pijača. V starem Egiptu je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Kljub temu pa so že takrat opozarjali, da vsebuje vino tudi alkohol, ki je za človeka škodljiv. Kljub temu pa se vina popije veliko in ker smo v Martinovem tednu, smo za današnjo svetovalno oddajo posneli pogovor s poznavalko vin iz Izole Vesno Lacic. Pred radijski mikrofon jo je povabila Irena Cunja, začeli pa sta v Babiloniji.
Vino so poznale vse starodavne kulture, njegova zgodba se je začela kakih 6000 let pred našim štetjem v deželah Srednjega vzhoda, na območjih Gruzije, Armenije in Irana. Vino je bilo obredna pijača. V starem Egiptu je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Kljub temu pa so že takrat opozarjali, da vsebuje vino tudi alkohol, ki je za človeka škodljiv. Kljub temu pa se vina popije veliko in ker smo v Martinovem tednu, smo za današnjo svetovalno oddajo posneli pogovor s poznavalko vin iz Izole Vesno Lacic. Pred radijski mikrofon jo je povabila Irena Cunja, začeli pa sta v Babiloniji.
Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano, na katerem so se zbrali predstavniki približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. O tem, kako začeti varčevati in zakaj je to pomembno, nam bo v svetovalni oddaji povedala Karolina Jovanoska, psihoterapevtka, podjetnica in coachinja za finančno miselnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano, na katerem so se zbrali predstavniki približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. O tem, kako začeti varčevati in zakaj je to pomembno, nam bo v svetovalni oddaji povedala Karolina Jovanoska, psihoterapevtka, podjetnica in coachinja za finančno miselnost. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o prehrani mladih športnikov. Zdravnik Gašper Tonin, strokovnjak klinične športne prehrane, poudarja, da je za mladostnike, ki se aktivno ukvarjajo s športom, za zdravje najpomembnejši zadosten vnos ogljikovih hidratov. Česa ne jesti pred telesnim naporom, kako ravnati s prehranskimi dopolnili in kako se izogniti pastem pri prehrani mladih športnikov boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Radio Koper svetuje bomo govorili o prehrani mladih športnikov. Zdravnik Gašper Tonin, strokovnjak klinične športne prehrane, poudarja, da je za mladostnike, ki se aktivno ukvarjajo s športom, za zdravje najpomembnejši zadosten vnos ogljikovih hidratov. Česa ne jesti pred telesnim naporom, kako ravnati s prehranskimi dopolnili in kako se izogniti pastem pri prehrani mladih športnikov boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
V koprski Areni Bonifika se pravkar začenja prvi izobraževalno-karierni festival v Obalno-kraški regiji. Dogodek je namenjen predvsem mladim, ki se odločajo, kje nadaljevati izobraževanje ter poklicno pot. Na festivalu bodo programe predstavile srednješolske in višješolske ustanove, spremljajo ga tudi predavanja in delavnice, med drugim na temo izzivov novih generacij na trgu dela. Sočasno s festivalom poteka dan pri delodajalcu, kjer tako učenci kot dijaki spoznavajo karierne možnosti iz prve roke, torej v podjetjih, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah, ki so se pridružile projektu. Iz festivala se je v svetovalni oddaji s sogovorniki oglasila Tjaša Lotrič.
V koprski Areni Bonifika se pravkar začenja prvi izobraževalno-karierni festival v Obalno-kraški regiji. Dogodek je namenjen predvsem mladim, ki se odločajo, kje nadaljevati izobraževanje ter poklicno pot. Na festivalu bodo programe predstavile srednješolske in višješolske ustanove, spremljajo ga tudi predavanja in delavnice, med drugim na temo izzivov novih generacij na trgu dela. Sočasno s festivalom poteka dan pri delodajalcu, kjer tako učenci kot dijaki spoznavajo karierne možnosti iz prve roke, torej v podjetjih, vrtcih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah, ki so se pridružile projektu. Iz festivala se je v svetovalni oddaji s sogovorniki oglasila Tjaša Lotrič.
Vsako leto 10. oktobra je obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno človekovo pravico. Področje duševnega zdravja je eno od glavnih javnozdravstvenih težav v svetovnem in evropskem merilu. Slovenija ni izjema. Stroka pričakuje, da bodo duševne težave in motnje kmalu na drugem mestu po vzrokih za obolenja, takoj za boleznimi srca in ožilja. Slogan letošnje kampanje »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« vse poziva k aktivnemu ukrepanju
Vsako leto 10. oktobra je obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja priložnost za izboljšanje znanja, dvig ozaveščenosti in spodbujanje ukrepov, ki krepijo in varujejo duševno zdravje vseh kot univerzalno človekovo pravico. Področje duševnega zdravja je eno od glavnih javnozdravstvenih težav v svetovnem in evropskem merilu. Slovenija ni izjema. Stroka pričakuje, da bodo duševne težave in motnje kmalu na drugem mestu po vzrokih za obolenja, takoj za boleznimi srca in ožilja. Slogan letošnje kampanje »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« vse poziva k aktivnemu ukrepanju
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
September je mesec ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni. Tej temi smo se posvetili tudi na Radiu Koper. Ker bolezen ne prizadene zgolj bolnikov, temveč tudi njihove svojce, smo poslušali zgodbe parov, ki se soočajo z demenco. Zagotovo si vsak od njih želi, da bi bile te zgodbe drugačne, da bi z možem oz. ženo danes nekje počitnikovala in z nami delila prigode z izletov. A govorili smo o bolečini, ki jo prinese življenje z dementnimi ljudmi. O demenci je bilo že veliko povedanega. Gre za bolezen, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Mateja Grebenjak je obiskala Nevrološko ambulanto v Kromberku in se o demenci pogovarjala z nevrologinjo dr. Petjo Obreza.
September je mesec ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni. Tej temi smo se posvetili tudi na Radiu Koper. Ker bolezen ne prizadene zgolj bolnikov, temveč tudi njihove svojce, smo poslušali zgodbe parov, ki se soočajo z demenco. Zagotovo si vsak od njih želi, da bi bile te zgodbe drugačne, da bi z možem oz. ženo danes nekje počitnikovala in z nami delila prigode z izletov. A govorili smo o bolečini, ki jo prinese življenje z dementnimi ljudmi. O demenci je bilo že veliko povedanega. Gre za bolezen, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Mateja Grebenjak je obiskala Nevrološko ambulanto v Kromberku in se o demenci pogovarjala z nevrologinjo dr. Petjo Obreza.
Družabna omrežja pogosto preplavijo posnetki primerov vandalizma, nazadnje posnetek skupine mladoletnikov, ki so namerno poškodovali oz. uničili javni avtomat s pijačami in prigrizki v Kopru. Posnetek prikaže tudi ukrepe policistov, ki so mlade obravnavali za storjeno dejanje. Kot je za socialna omrežja značilno, so uporabniki ta posnetek množično in hitro delili, ob tem pa so številni, večinoma samo na podlagi videnega, javno podali svoja mnenja. Vandalizem ne povzroča le materialne škode, škodljivo vpliva tudi na vsakdanje življenje in medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in uničuje dobro počutje v okolju, opozarja Policija. Mi smo se, med drugim, vprašali kakšno vlogo in odgovornost pri takih dejanjih imajo starši. Mateja Brežan je v svetovalno oddajo povabila višjo predavateljico z Univerze na Primorskem Martino Kovačič.
Družabna omrežja pogosto preplavijo posnetki primerov vandalizma, nazadnje posnetek skupine mladoletnikov, ki so namerno poškodovali oz. uničili javni avtomat s pijačami in prigrizki v Kopru. Posnetek prikaže tudi ukrepe policistov, ki so mlade obravnavali za storjeno dejanje. Kot je za socialna omrežja značilno, so uporabniki ta posnetek množično in hitro delili, ob tem pa so številni, večinoma samo na podlagi videnega, javno podali svoja mnenja. Vandalizem ne povzroča le materialne škode, škodljivo vpliva tudi na vsakdanje življenje in medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in uničuje dobro počutje v okolju, opozarja Policija. Mi smo se, med drugim, vprašali kakšno vlogo in odgovornost pri takih dejanjih imajo starši. Mateja Brežan je v svetovalno oddajo povabila višjo predavateljico z Univerze na Primorskem Martino Kovačič.
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
V svetovalni oddaji bo beseda o klopih, ki so letos prizadeli ne le ljudi ampak tudi živali. Sto odstotna zaščita za pse ne obstaja. Lahko pa uporabljamo različne pripravke in repelente v boju proti klopom. In če se pes vseeno okuži? Kako pomembno je hitro prepoznavanje obolelosti s strani lastnika in diagnosticiranje veterinarja. Loredana Vergan se je o vsem pogovarjala z dr.veterinarske medicine Nino Krašna iz Ambulante Vetris v Ilirski Bistrici.
Pred vrati je novo šolsko obdobje po najdaljših, poletih počitnicah. Zakaj bi bilo dobro ponoviti denimo poštevanko, se lotiti pisanja kakšnega besedila ali branja še pred začetkom šole, bo med drugim v ospredju današnje svetovalne oddaje, v kateri bo gostja direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman. Novo šolsko leto je poseben dogodek predvsem za učence, ki vstopajo v prve razrede osnovnih šol: kako jih torej na to pripraviti, kakšen naj bo odnos med domom in šolo, zakaj je pomembno vzpostavitit rutino in se z otroki pogovarjati o pričakovanjih. Prelomno obdobje pa doživljajo tudi dijaki, ki bodo prvič prestopili pragove srednjih šol.
Pred vrati je novo šolsko obdobje po najdaljših, poletih počitnicah. Zakaj bi bilo dobro ponoviti denimo poštevanko, se lotiti pisanja kakšnega besedila ali branja še pred začetkom šole, bo med drugim v ospredju današnje svetovalne oddaje, v kateri bo gostja direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman. Novo šolsko leto je poseben dogodek predvsem za učence, ki vstopajo v prve razrede osnovnih šol: kako jih torej na to pripraviti, kakšen naj bo odnos med domom in šolo, zakaj je pomembno vzpostavitit rutino in se z otroki pogovarjati o pričakovanjih. Prelomno obdobje pa doživljajo tudi dijaki, ki bodo prvič prestopili pragove srednjih šol.
V današnji svetovalni oddaji bomo izvedeli več o novem projektu Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Raziskovalna skupina pod vodstvom namestnice predstojnika centra izr. prof. dr. Vite Poštuvan bo v prihodnjih dveh letih izvajala projekt "Ker te štekam". Gre za razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin, ki bodo pomagali preprečevati samomorilno vedenje mladih ter obravnavali posledice samomora. Projekt je financiran v okviru razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, ki ga razpisuje Ministrstvo za zdravje, ki ga poleg Republike Slovenije in Evropske unije tudi sofinancira.
V današnji svetovalni oddaji bomo izvedeli več o novem projektu Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Raziskovalna skupina pod vodstvom namestnice predstojnika centra izr. prof. dr. Vite Poštuvan bo v prihodnjih dveh letih izvajala projekt "Ker te štekam". Gre za razvoj trajnostne mreže strokovnjakov in njihovih veščin, ki bodo pomagali preprečevati samomorilno vedenje mladih ter obravnavali posledice samomora. Projekt je financiran v okviru razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih, ki ga razpisuje Ministrstvo za zdravje, ki ga poleg Republike Slovenije in Evropske unije tudi sofinancira.
Poleti ne vabijo samo morje ali kakšnee oddaljene destinacije, mnogi se odločijo za oddih v gorah. Pa ni nujno, da je to le poleti. Hoja v hribe je priljubljena skoraj celoletna prostočasna dejavnost za vse, ki si želijo ohranjanja telesne kondicije, ob tem pa miru in počitka z dih jemajočimi razgledi. Toda odpraviti se moramo le primerno pripravljeni in pravilno opremljeni. Priporočljivo je, da se obiskovalci gora, ki niso vešči gibanja v planinah in nimajo dovolj lastnih izkušenj, vključijo v planinska društva in se v gore odpravijo v organiziranih skupinah in pod vodstvom vodnika. Z nami bo danes za nekaj ključnih nasvetov Mateja Tomažič, predsednica Planinskega društva Izola. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Poleti ne vabijo samo morje ali kakšnee oddaljene destinacije, mnogi se odločijo za oddih v gorah. Pa ni nujno, da je to le poleti. Hoja v hribe je priljubljena skoraj celoletna prostočasna dejavnost za vse, ki si želijo ohranjanja telesne kondicije, ob tem pa miru in počitka z dih jemajočimi razgledi. Toda odpraviti se moramo le primerno pripravljeni in pravilno opremljeni. Priporočljivo je, da se obiskovalci gora, ki niso vešči gibanja v planinah in nimajo dovolj lastnih izkušenj, vključijo v planinska društva in se v gore odpravijo v organiziranih skupinah in pod vodstvom vodnika. Z nami bo danes za nekaj ključnih nasvetov Mateja Tomažič, predsednica Planinskega društva Izola. V oddajo jo je povabila Mateja Brežan.
Na območju Policijske uprave Koper v zadnjem času zaznavajo povečano število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, uporabniki električnih skirojev in koles ter mopedov. Beležijo tudi povečanje klicev iz zdravstvenih ustanov, kamor se poškodovanci zatečejo po pomoč, nesreč pa niso prijavili. Policija do konca sezone napoveduje več kratkih in intenzivnih poostrenih nadzorov. Nesreče z omenjenimi vozili so vsakodnevni izziv tudi za zdravstvene delavce, še posebej reševalce. Specialistka urgentne medicine Angela Arsova iz Prehospitalne enote Obala Zdravstvenega doma Koper nam bo v tokratni svetovalni oddaji pojasnila, kako ob nezgodi pravilno ukrepajo očividci.
Na območju Policijske uprave Koper v zadnjem času zaznavajo povečano število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, uporabniki električnih skirojev in koles ter mopedov. Beležijo tudi povečanje klicev iz zdravstvenih ustanov, kamor se poškodovanci zatečejo po pomoč, nesreč pa niso prijavili. Policija do konca sezone napoveduje več kratkih in intenzivnih poostrenih nadzorov. Nesreče z omenjenimi vozili so vsakodnevni izziv tudi za zdravstvene delavce, še posebej reševalce. Specialistka urgentne medicine Angela Arsova iz Prehospitalne enote Obala Zdravstvenega doma Koper nam bo v tokratni svetovalni oddaji pojasnila, kako ob nezgodi pravilno ukrepajo očividci.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
Po podatkih statističnega urada RS, je bila lani povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 32,9 leta, povprečna starost neveste pa 30,9 leta. Lani je bilo sklenjenih 6.388 zakonskih zvez, največ v podravski statistični regiji, najmanj v goriški. Razvez je bilo 2.165. Glede na podatek leta prej, je bilo sklenjenih zakonskih zvez za 6% manj, za 1% več je bilo razvez. A to so le številke. Ko govorimo o partnerstvu, tudi o razhajanju in razhodih, je treba pogledati dlje in globlje. In prav to sta v svetovalni oddaji naredili Mateja Brežan in Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka, strokovnjakinja za odnose in lastnica Svetovalnice.
Po podatkih statističnega urada RS, je bila lani povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 32,9 leta, povprečna starost neveste pa 30,9 leta. Lani je bilo sklenjenih 6.388 zakonskih zvez, največ v podravski statistični regiji, najmanj v goriški. Razvez je bilo 2.165. Glede na podatek leta prej, je bilo sklenjenih zakonskih zvez za 6% manj, za 1% več je bilo razvez. A to so le številke. Ko govorimo o partnerstvu, tudi o razhajanju in razhodih, je treba pogledati dlje in globlje. In prav to sta v svetovalni oddaji naredili Mateja Brežan in Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka, strokovnjakinja za odnose in lastnica Svetovalnice.
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Tudi to poletje bo promet, še zlasti ob petkih in sobotah, občutno povečan na cestah proti Hrvaški, v obratni smeri pa ob sobotah in nedeljah. Vozniki se morajo zato na pot še toliko bolj pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, preverjanje aktualnih informacij o državi, v katero potujemo, ter stanja na cestah. Na pot se je treba odpraviti spočiti in le s tehnično brezhibnim ter ustrezno servisiranim vozilom in pravilno naloženo prtljago. Tako pozivajo na AMZS-ju, več informacij pa nam bo v nadaljevanju dal Matic Zupančič iz AMZS informacijskega centra. Opozoril bo tudi na nepooblaščene avtovlečne službe, ki na avtocesti kar patruljirajo.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Za učence in dijake so se po šolskem letu začele najdaljše počitnice. Starši si ob tem velikokrat postavljajo vprašanja: ali naj bodo polne različnih dejavnosti, ali naj z otroki organizirajo prosti čas tudi med poletjem. Oddih od šolskih obveznosti je za vso družino lahko tudi priložnost za negovanje različnih odnosov in pogovorov, meni direktorica Svetovalnega centra Istre Vesna Starman, ki bo gostja v svetovalni oddaji.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Istrske občine že peto leto zapored združujejo moči v boju zoper tigraste komarje. Preventivna akcija se je začela maja in bo trajala do oktobra. Poleg ozaveščanja ljudi je pomembno predvsem dosledno odstranjevanje stoječe vode in preprečevanje, da bi komarji vanjo odlagali ličinke. V ta namen je na voljo tudi posebno sredstvo, ki ga občani dobijo na prevzemnem mestu v svoji občini. Brezplačno ga delijo v komunalnih podjetjih v Izoli in Piranu, v Turistično-informacijskem centru Ankaran in v vrtnariji Marjetica Koper pri pokopališču, možno pa ga je kupiti tudi v specializiranih trgovinah. Projekt vodi Olga Kaliada z izolske občine. O poteku in ciljih preventivne akcije se je z njo pogovarjala Jasna Preskar.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Tokratno svetovalno oddajo posvečamo kmetijstvu. Zaradi nestanovitnega vremena s pogostimi padavinami so namreč na pohodu različne bolezni. Karin Zorn Čebokli je pri vodji oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivanu Žežlini preverila, kje so največje težave in kako ukrepati.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Preventivna akcija Varno poletje 2024 je letos posvetila osrednjo pozornost tematiki kibernetske varnosti. Dogodek, ki sta ga organizirala Policijska uprava Koper in Univerza na Primorskem, je potekal v obliki strokovnega posveta in okrogle mize pod naslovom "Odkrijte moč kibernetske obrambe". Udeležilo se ga je približno 50 strokovnjakov iz različnih področij. Z razpravljalci na okrogli mizi se je pogovarjala Mateja Brežan.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
20. maja smo obeležili svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija in so ga članice Organizacije Združenih narodov decembra 2017 soglasno potrdile in sprejele. Za pol kilograma medu mora kolonija čebel zbrati nektar iz približno 2 milijonov cvetov. Povedano drugače: v pol kilograma medu je skrito življenjsko delo 800 čebel. Pozitivne učinkovine medu človek pozna že tisočletja, nekaj koristnih informacij pa nam bo v tokratni oddaji povedal doc. dr. Boris Kovač s Katedre za prehransko svetovanje - dietetiko, Fakultete za vede o zdravju.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
S povišanjem temperatur začenjamo vse bolj odlagati oblačila in posledično je soncu izpostavljen večji delež kože. Zaradi cvetenja trav ali žuželk je ta tudi bolj na udaru za različne reakcije. V tem času pa dajemo tudi več pozornosti stopalom, ki bodo nekaj mesecev v lahkotnejši in bolj odprti obutvi. Kako lahko za vse to poskrbimo na naraven način, nam bo povedala Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
Do 26.maja poteka projekt Polni zagona kolesarimo v službo. Namenjen je spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne oblike mobilnosti in spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad. Za to, da bo pot s kolesom lažja in varna, so v okviru akcije po vsej Sloveniji organizirani brezplačni servisi koles. Ko je bil na voljo v Kopru, je Tjaša Škamperle tja zapeljala naše radijsko kolo. S serviserjem koles Borisom Režabkom je nastala svetovalna oddaja.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Kupovanje je pred časom v razvitem svetu postalo družabni dogodek, ki razveseljuje in daje občutek ugodja. Hitra moda, ki temelji na modernih oblačilih po nizkih cenah, porabnike spodbuja k intenzivnemu in impulzivnemu nakupovanju. Obstajajo pa tudi drugi načini. Kot pravi tokratna sogovornica, prof. dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primorskem, smo se že med epidemijo covida-19 potrošniki ob nakupovanju začeli obnašati drugače. Prostora za izboljšave je sicer še ogromno, pa vendar - šteje vsak korak v pravo smer. In kaj počne »trajnostni potrošnik«? Ne kupuje brezglavo, ampak teži k iskanju rešitev na področju družbenih in okoljskih neravnovesij, se pravi k bolj odgovornemu potrošniškemu ravnanju.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.
Motoristična sezona se je začela. Promet na cestah je gostejši, cestišča pa so po hladnem delu leta še slabo oprijemljiva, zaradi del na cestah tudi prašna in ponekod prekrita s peskom. Motoristi se morajo v novo sezono zapeljati pripravljeni, dobro opremljeni in zbrani. Vožnja naj bo užitek, pravijo v Moto klubu Kondor, ki že veliko let zapovrstjo organizirajo tudi preventivne akcije. Z nami bo njihov član, upokojeni policist inštruktor, Darjo Benčič.