Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearovi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda ob »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona ter njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah. Pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kot je kresna noč. V prvem delu se od naših junakov poslovimo v trenutku, ko se načrt »zmešnjav« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu se ta klobčič začne vendarle razpletati v pravo smer. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, atenski vojvoda– Stane Sever Hipolita, amazonska kraljica – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, napovesta pogubo sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in Iztokov modri zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, napovesta pogubo sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in Iztokov modri zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958
Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025
Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.