Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Radijska igra

Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne..

Macbeth

25. 11. 2021

Škotska igra je nastala v koprodukciji Radia Slovenija in Slovenskega mladinskega gledališča po motivih Williama Shakespeara, prevodu Srečka Fišerja in gledališki uprizoritvi Kliči M za Macbetha, sicer premierno uprizorjene v sezoni 2019/2020 v režiji Matjaža Pograjca. Radijska različica uprizoritve, ki jo je idejno oblikoval in v celoti zasnoval režiser Klemen Markovčič, je kompaktna zvočna kompozicija, skorajda destilat uprizoritve, ki v ospredje postavlja zgodbo, sporočilo in premišljeno dramsko interpretacijo, lektorica je Mateja Dermelj, ohranja pa dramaturško strukturo gledališke uprizoritve, sicer skupno delo režiserja in igralcev, izvirno glasbo Tiborja Miheliča Syeda in seveda celotno igralsko zasedbo. V zvočnem kontekstu, tonski mojster je Urban Gruden, so bili igri dodani efekti s poudarjeno simbolno vrednostjo in izbrane prostorske akustike, razplastena zvočna slika pa ustvarja temačno dogajalno pokrajino. Markovčičeva temeljna režijska premisa adaptacije gledališke uprizoritve za radio tako ostaja upoštevanje vseh zakonitosti in prednosti zvočnega medija. Sicer pa delo slavnega barda velja za eno njegovih najbolj enigmatičnih in temačnih. Macbethu, interpretira ga Jurij Drevenšek, sicer poveljniku vojske škotskega kralja Duncana, se ob prigovarjanju njegove Lady, v interpretaciji Klare Kastelec, omrači um, ko je povišan v tana cawdorskega. V galopiranju na prestol najprej umori Duncana, zatem prijatelja Banqua in še celotno Macduffovo družino. Zaradi vsega se mu začne mešati, slaba vest preganja tudi njegovo ženo. To srhljivo dogajanje v ospredju, pa Shakespeare v ozadju, na paralelni pripovedni ravni ves čas prepleta z metafizičnimi liki vešč, nekakšnimi oraklji, ki poskušajo usmerjati in pojasnjevati dogajanje. Macbeth verjame prerokinjam, ko mu povedo, da se mora varovati plemiča Macduffa in da ga ne bo pokončal nihče, ki ni rojen iz ženske. Lady zaradi vsega poblazni do samomora, Macbeth pa ne odneha. Razočarani plemiči zaradi vsega zbirajo vojsko, da bi končno napadli Macbetha. Ta se odloči za protinapad, a ko pred njega naposled stopi Macduff, se noče več boriti, ker mu je že pobil družino. Macduff mu pove, da je bil izrezan iz matere, Macbeth se zlomi in v boju umre, novi škotski kralj pa postane Malcolom. Prilika o brutalnem boju za oblast je tudi v 21. stoletju srhljivo aktualna. Vprašanja ponavljajoče se zgodovine, previdljivih koncev tovrstnih zgodb in vedno enakih vladarjev, pa žal še vedno ostajajo brez odgovorov. Toliko bolj ob poročilu uglednega neodvisnega instituta V-Dem pri Univerzi v Göteborgu na Švedskem, ki navaja, da v avtokraciji danes živi že 68 odstotkov svetovnega prebivalstva. Še zanimivost. Leta 1953 je bil na našem nacionalnem radiu prvič uprizorjen Shakespearov Macbeth v režiji Mirča Kraglja in prevodu Otona Župančiča. Skoraj 70 let pozneje torej dobivamo novo prevodno in seveda režijsko branje tega dela. Avtor: William Shakespeare Prevajalec: Srečko Fišer Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Tibor Mihelič Syed Lektorica: Mateja Dermelj Macbeth: Jurij Drevenšek Lady Macbeth: Klara Kastelec Duncan, Prvi vojak: Blaž Šef Malcolm, Častnik: Matija Vastl Banquo, Drugi vojak: Željko Hrs Macduff, Donalbain: Matej Recer Prva vešča: Ivan Peternelj Druga vešča: Janja Majzelj Tretja vešča: Daša Doberšek Koprodukcija Radio Slovenija in Slovensko mladinsko gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021.

Radijska igra - Stvar duše - 9.10.1991

18. 11. 2021

Subtilno izrisana življenjska zgodba o osamljeni ženski, v kateri se prepletajo preteklost in sedanjost, sanje, stvarnost in izmišljije. Bergman se je s tem delom predstavil kot radijski pisec, sicer pa je tudi njegov opus radijskih režij dokaj obsežen. Po debiju leta 1946 je na Nacionalnem švedskem radiu namreč zrežiral več kot štirideset radijskih iger. Avtor Ingmar Bergman Prevajalka Nina Souvan Režiser Igor Likar Dramaturg Pavel Lužan Tonski mojster Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Asistentka režije Daša Dovžan Tehnični asistent Zmago Frece Ženska Majda Potokar Stara ženska Tina Horvat Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1991

Ure

23. 11. 2021

Glavna pripovedna nit igre so časomeri, in to vseh vrst. Neulovljivost časa tokrat skozi komedijsko prizmo. Avtor: Karl Cop Prevajalka: Božena Orožen Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič V osrednji vlogi Stane Sever Sodelujejo še Mara Černe, Mila Kačič, Vera Pantič, Maks Bajc, Franček Drofenik, Tone Homar, Milan Kalan, Pavle Kovič, Boris Kralj, France Presetnik, Branko Starič in Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1965.

Radijska igra - Maistrova najdaljša mariborska noč - 24.2.1989

22. 11. 2021

Igra zajema dogodke iz časa, ko so se Slovenci tvorno lotili odločanja o svoji državnosti in do potankosti obnavlja mariborsko noč z 22. na 23. november leta 1918, ko je general Rudolf Maister onemogočil nemške teritorialne naklepe. Povrhu pa igra vzpostavlja tudi paralele s celotno slovensko usodo v naši eri. Prav zato Vugova lastna pripoved o nagibih, ki so ga vodili pri upodabljanju drznega in pogumnega početja, o tem, kako se mu Maistrovo dejanje in njegova nadaljnja usoda kažeta z današnjega razgledišča uokvirja poglavitne dogodke te, za slovenstvo usodne noči. Avtor Saša Vuga Dramaturg in režiser Borut Trekman Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Asistentka režije Alenka Grajžar Tehnična asistenta Rok Kadak in Martin Florjančič General Maister Tone Kuntner Doktor Rosina Polde Bibič Doktor Senekovič Radko Polič Doktor Leskovar Franček Drofenik Doktor Mravljak Zvone Hribar Lederhas Silvij Božič Tschech, poštni upravitelj Danilo Benedičič Starejša poštarica Mina Jeraj Mlajša poštarica Violeta Tomič Doktor Dolar Borut Veselko Malenšek Matija Rozman Hren Pavle Ravnohrib Žitko Srečo Špik Polkovnik Holk Janez Albreht Metz Evgen Car Glas Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1989

Kam s truplom

16. 11. 2021

Detektivska radijska igra v jedro postavlja dva para srednjih let iz sosednjih hiš. Starejši mož in sosedova žena postaneta ljubimca. Njuna partnerja za skrivno razmerje, vsaj zdi se tako, ne vesta. Nenadoma pa ljubimčeva žena izgine. Pojavijo se številna vprašanja, razkritje razmerja pa je neizbežno. Zgodba se sicer začne odvijati klišejsko, njeno nadaljevanje pa vendarle odpira dvom tudi o resničnosti dogodka. Avtor Hugh Whitemore Prevajalka in avtorica priredbe Slavica Petrović Jesenovec Režiserka Irena Glonar Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije Lara Pečjak Tehnična asistenta Sandi Zgonc in Martin Florjančič Henry Preece Vladimir Jurc Angela Preece Ljerka Belak Joanna Barley Milada Kalezić Alexander Barley Igor Samobor Basset Zvone Hribar Kate Preece Marijana Brecelj Policijski inšpektor Clive Poole Aleš Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2001

Večerna ura v pozni jeseni

15. 11. 2021

Družbeno-kritična obravnava hipokrizije sodobne družbe. V zgodbi o znanem pisatelju Maximilianu Korbesu in malem uradničku Hoferju se razkrije pomembna resnica o vlogi umetnosti v svetu, v katerem živimo. Avtor - Friedrich Dürrenmatt Prevajalec - Borut Trekman Režiser - Mirč Kragelj Dramaturg - Borut Trekman Tonski mojster - Dušan Mauser Maximilian Korbes - Jurij Souček Fürchtegott Hofer - Rudi Kosmač Direktor hotela - Tone Homar Sebastian - Boris Cavazza Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1972.

Prenos radijske igre Mitja ... varianta 3 z Vrhnike

11. 11. 2021

Radijska igra je bila posneta kot diplomsko delo Jožeta Valentiča, vendar bo tokrat v njegov spomin prvič predvajana v njegovem rojstnem kraju, kjer je preživel vse življenje. Besedilo je priredba romana Bratje Karamazovi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, zato bo večer posvečen obema. Igra skuša ujeti duševno in duhovno stanje enega od bratov Karamazovih, Mitja, v času sodnega procesa v zadevi očetomor, ki naj bi ga Mitja zakrivil. Samospraševanje in nerazumevanje okolice, zlasti sodnih oblasti, zaznamuje igra študentov igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo iz leta 1984. Mentor za radijsko igro je bil režiser Dušan Mauser. Voditeljica pogovora z Jožetom Valentičem Barbara Berce Mitja Milan Štefe Stari Karamazov Roman Končar Aljoša Uroš Maček Ivanov glas Boris Juh Katarina Dejana Demšar Grušenka Bernarda Oman Predsednik sodišča Marko Boben Tožilec Iztok Mlakar Odvetnik Brane Šturbej Glasova Violeta Tomič, Igor Palčič Tonski mojster Miro Marinšek Igra, v kateri Jože Valentič na začetku utemeljuje svoj koncept, je dolga 34 minut. Po predvajani igri bo pogovor Vilme Štritof o Dostojevskem s prevajalcem njegovih del in njegove biografije, Borutom Kraševcem Ocena večerna na nacionallnem portalu Kritika: https://veza.sigledal.org/kritika/mitja-je-mitje-ni-r

Očetu luč, sinu ključ

9. 11. 2021

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se po premožnem očetu začne boj za dediščino. V takšni umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komičen učinek. Avtor: Goran Gluvić Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Daša Dovžan Tehnični asistent: Martin Florjančič Rado: Aleksander Valič Marta: Nina Valič Julijus: Aleš Valič Barbara: Marijana Brecelj Doktor: Dare Valič Encijan: Iztok Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Očetu luč, sinu ključ

9. 11. 2021

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se po premožnem očetu začne boj za dediščino. V takšni umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, mogoče tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komičen učinek. Avtor: Goran Gluvić Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Daša Dovžan Tehnični asistent: Martin Florjančič Rado: Aleksander Valič Marta: Nina Valič Julijus: Aleš Valič Barbara: Marijana Brecelj Doktor: Dare Valič Encijan: Iztok Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Očetu luč, sinu ključ

20. 10. 2021

Parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani, ko se po premožnem očetu začne boj za dediščino. V takšni umazani pridobitniški bitki pa je ljudski pregovor očetu luč, sinu ključ, s katerim je Gluvić naslovil svojo grotesko, možno tudi obrniti na glavo in ustvariti svojevrsten komični učinek. Avtor Goran Gluvić Režiser Aleš Jan Dramaturg Pavel Lužan Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Asistentka režije Daša Dovžan Tehnični asistent Martin Florjančič Rado Aleksander Valič Marta Nina Valič Julijus Aleš Valič Barbara Marijana Brecelj Doktor Dare Valič Encijan Iztok Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997

Stolp

8. 11. 2021

Eifflov stolp in ženska v dvigalu predstavljata nekakšno stičišče svetov oziroma zgodb, ki se dogajajo, vrtijo in pripovedujejo v horizontalni dimenziji sveta. Tega na nadrealističen način preveva posebno razpoloženje, kjer se vse bistvene stvari zgodijo kar tako, mimogrede. Pa vendarle so takšni trenutki tako v življenju kot v umetniškem izmisleku pogosto odločujoči. Avtor: Daniel Douglas Wissmann Prevajalka: Tanja Viher Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Asistentka režije: Alenka Grajžar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Babel: Slavko Cerjak Pripovedovalec: Andrej Nahtigal Potnik v taksiju: Robert Waltl Ženska v uniformi: Darja Reichman Mladenič: Branko Šturbej Prodajalec vstopnic: Gregor Čušin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1998.

Hiša

4. 11. 2021

Junak igre je človek brez svojega lastnega obraza, ki ne spreminja le oblek, temveč tudi obraz glede na obleko in obraz vsakokratnega šefa. Znajde se v položaju, ko bi moral poiskati svoj pravi obraz, pa ga med zavrženimi in zaprašenimi obličji ne najde več. Rozmanova metafora o konformizmu je pisana z ironijo in humorjem, kar le še poudarja njeno satirično ost. Avtor: Smiljan Rozman Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Mladen Fortič Nastopata: Duša Počkaj in Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1965.

Pogreb

2. 11. 2021

Dogajanje igre sproži smrt delavke. V običajnih pripravah upravnih organov nekega kolektiva na delavkin pogreb pa se razkrije vsa grozljiva medčloveška odtujenost. Ta je, tako v kolektivu kot zasebnem življenju, tako globoko zasidrana, da raziskava življenja umrle delavke ne privede do drugačnih dejstev, razen do premajhne ali celo nikakršne povezanosti s posameznikom in družbo. Šele po tem, ko se človek poslovi od tega sveta, se razkrije njegova prava vrednost, ki mu jo seveda priznajo drugi. Pri čemer so po takšni vrednostni lestvici nekatera življenja vrednejša od drugih, kot so ob dokončnem slovesu tudi večje in manjše žalosti. Takšen je pač ta človeški svet. Zato je edino, kar zares šteje, intimna izkušnja lastnega življenja. Avtor: Tone Peršak Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Asistentka režije: Mojca Cavazza Tehnični asistent: Zmago Frece Sekretar: Ivo Ban Tajnica: Marijana Brecelj Predsednik sindikata: Danilo Benedičič Šef oddelka: Janez Albreht Delavka: Maja Šugman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1981.

Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo

1. 11. 2021

Zgodba o na smrt bolnem mladem Davidu, ki ima veliko željo, vendar mu je nihče noče uresničiti – izgubiti nedolžnost in spati z žensko, preden se poslovi od tega sveta. Avtor: Tom Dalton Bidwell Prevajalka: Tamara Soban Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Svetovalka za govor: Suzana Köstner Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Tehnični asistent: Martin Florjančič David: Jernej Gašperin Duhovnik: Borut Veselko Munaza: Sabina Kogovšek Maggie: Nina Valič Mož želja: Saša Tabaković Cheryl Morris: Saša Pavček Voznik: Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2013

Tjaša Mislej: Grške počitnice

5. 4. 2021

Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.

Mike van Graan: Ko lastovke jokajo

29. 3. 2021

Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Kim Davies: Hči

22. 3. 2021

Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017

Sombel Gaffarova: Izdaja

15. 3. 2021

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019

Hanne Orstavik: Notranja razdalja

8. 3. 2021

Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019

Letizia Russo: Moja domovina

1. 3. 2021

Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.