Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Od setve do žetve

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

Avtor: Avtorice: Jernejka Drolec - redaktorica, Nataša Kuhar, Ingrid Kašca Bucik in Sabrina Mulec

Zadnji prispevki

Začelo se je obiranje oljk

2. 10. 2022

Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem.

Prizadevanja za domačo hrano in sožitje z naravo

25. 9. 2022

Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini.

Pridelek jabolk prepolovljen

18. 9. 2022

Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane.

Namakanje nujno za obstoj kmetijstva

11. 9. 2022

V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah.

Začetek trgatve na Primorskem

4. 9. 2022

Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022.

Zaradi suše občutno manjši kmetijski pridelki

28. 8. 2022

Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo.

Sejem Agra znova kot v predkoronskem času

21. 8. 2022

V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

O podlubnikih in naravnih metodah kmetovanja

14. 8. 2022

Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.

Suša v kmetijstvu v razsežnostih naravne katastrofe

7. 8. 2022

Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.

Kako bo potekala obnova Krasa po požaru?

31. 7. 2022

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Sončne elektrarne v kmetijstvu

24. 7. 2022

Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Ohranjanje travniških sadovnjakov

17. 7. 2022

V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.

Odkupne cene tudi ob letošnji žetvi neznanka

10. 7. 2022

Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.

Spirulina je zakon

3. 7. 2022

V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov.

Vročina, nevihte in izsušenost tal klestijo kmetijsko pridelavo

26. 6. 2022

V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta.

Mejice nepogrešljiv del kmetijske krajine

19. 6. 2022

V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu.

150 let zadružništva in naprej

12. 6. 2022

Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.

Nova kmetijska ministrica je Irena Šinko

5. 6. 2022

Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.

Sodobna nega gozdov

29. 5. 2022

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

Od setve do žetve

22. 5. 2022

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

Pridelovalci zelenjeve delajo samo še za gorivo

15. 5. 2022

V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in drugih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.

Drugačni načini kmetovanja

8. 5. 2022

V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih spodbujajo krajinski parki, spet drugi si v boju proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …

Lokalne akcijske skupine in podeželje

1. 5. 2022

V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD za razvoj podeželja, ki jih vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v programskem obdobju, ki se končuje, pustile na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področje, na katerem so se kmetije uspešno vključevale, pa je razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih Goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 MIO evrov. Obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je del projekta EU4INFO in je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.

Povpraševanje po domačih jajcih vse večje

24. 4. 2022

V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.

Novi slovenski kloni malvazije, kraljevine in modre frankinje

17. 4. 2022

V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo smo začinili še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.

Na poljih in v gozdovih škoda zaradi zveri, ognja in suše

10. 4. 2022

Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi veliko gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v preteklih nekaj letih, pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.

Višje odkupne cene mleka že aprila

3. 4. 2022

Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 evra za liter, dodatnega 2,5 evra pa prihodnji mesec. Trendu povišanja odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je treba zagotoviti vzdržno poslovanje vseh členov v verigi, je začel Sindikat kmetov Slovenije. Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje razmeroma skromen.

Suša vse bolj skrbi kmetovalce

27. 3. 2022

Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.

Sajenje medovitih rastlin

20. 3. 2022

Oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.

Evropa ne sme biti lačna

13. 3. 2022

Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država od 1. aprila naprej poskrbela za določene podpore.

Obrezovanje sadnega drevja

6. 3. 2022

Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas bomo seznanili v začetku oddaje Od setve do žetve. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva pridružuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.

Na Ptuju razglasili najboljše pustne krofe

27. 2. 2022

V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.

Knjižnice semen

20. 2. 2022

Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začne 24. februarja, se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in smernice prejšnjih let. Agencija za kmetijske trge je že decembra lani izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, januarja letos pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po preostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začne ta projekt Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Iz oddaje boste izvedeli tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.

Mlekarji v težkem položaju

13. 2. 2022

S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej izboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje in drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča - Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnostih čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.

Nova sorta ajde in revolucionarne nove sorte pšenice

6. 2. 2022

V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše, ki jo je razlil Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami , nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji, ki jo vodi Jernejka Drolec, smo tokrat približali projekt namakanja okoli 200ha na Krškem polju.

Meso iz sheme Izbrana kakovost v velikem akcijskem popustu

30. 1. 2022

V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako Izbrana kakovost ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine, svetla izjema pri tem je podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.

V Vipavski dolini načrtujejo kmetijsko-tehnološki park

23. 1. 2022

V tokratni oddaji se bomo najprej lotili problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev, pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam bomo predstavili še projekt pridelave različnih sort fižola v drugem krogu poskusa ljubiteljske znanosti.

Čas kolin

16. 1. 2022

Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev.

Roboti prevzemajo delo v kmetijstvu

9. 1. 2022

V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. S tem vprašanjem se ukvarja projekt Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.

Prepričati več mladih za kmetovanje je pravi izziv

2. 1. 2022

Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.

Namakanje v Zgornji Vipavski dolini

26. 12. 2021

V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo projekt namakanja v Zgornji Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati želene pridelave. Končujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade, seznanjamo, kaj vse je treba storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa končujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.

Najskrbnejši lastniki gozdov so ...

19. 12. 2021

Vas zanima, kdo so najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodijo vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas te teme zanimajo, oddaje nikar ne preslišite.

Projekti EIP- sodelovanje, ki prinaša napredek

12. 12. 2021

Predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov, ki se letos končujejo. Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev, s katerimi je projekte financirala, postavila pogoj, da v njih sodeluje več partnerjev, obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje, ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo gospodarsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijski pridelavi s pomočjo sistema za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Hrana vse dražja

5. 12. 2021

V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse siromašnejši. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.

Ekološko kmetovanje po Primorsko

28. 11. 2021

Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj navzoče tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem načelu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.

Osnovne subvencije na površino bodo nižje

21. 11. 2021

Kmetijske zadruge so dobavitelji živil tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga s skupinsko ponudbo prizadeva, da bi otrokom v šolah in vrtcih ponudili lokalno zelenjavo in sadje in kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače. Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi, in slišimo, zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.

Obeta se odličen vinski letnik

14. 11. 2021

Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju.

Vanganelsko jezero in možnosti namakanja

7. 11. 2021

Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.

Pri gojenju šampinjonov v Sloveniji vztraja le še nekaj večjih pridelovalcev

31. 10. 2021

Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila.

Haskap jagode – komercialni hit

24. 10. 2021

Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo približno 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.

Pametne vasi kot alternativa za razvoj podeželja

17. 10. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja različne digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine Krško, e-oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract. Oddaja je del projekta INFO za EU. .

Kdo bo letošnji inovativni mladi kmet ali kmetica?

10. 10. 2021

Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Te spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani.

Sonaravna živinoreja in okolje

3. 10. 2021

Končal se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred kratkim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž Jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen, a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najkakovostnejše, se pogovarjamo s specialistko s tega področja.

Vse bolj cenimo lokalno hrano

26. 9. 2021

Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in druge domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.

Sadjarstvo prihodnosti

19. 9. 2021

Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo vprašanju, kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti, so pred kratkim pripravili v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo pretekli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.

Divji prašiči prihajajo na polja

12. 9. 2021

Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste tudi načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let, še posebno pa v zadnjem času, povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja.

Vinogradniki in vinarji podpisali izjavo o sodelovanju

5. 9. 2021

Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatev šele dobro začenja. Tudi o tem smo govorili v oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe.

Po Agri še Dobrote slovenskih kmetij

29. 8. 2021

Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki, in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.

Sejem AGRA v Gornji Radgoni znova po dveh letih

22. 8. 2021

Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-i mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve.

Dvajset milijonov za prilagajanje na podnebne spremembe

15. 8. 2021

V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Pridelava namiznega grozdja

8. 8. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo veliko manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi.

Poniji kot nadomestek za kosilnico

1. 8. 2021

Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.

Od setve do žetve

25. 7. 2021

V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra dopolnil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti prednjači sladoled iz zmrznjenega jogurta.

Pridelava zelenjave pred številnimi izzivi

18. 7. 2021

Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji bomo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili bomo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.

Pridelava smilja kot poslovna priložnost

11. 7. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo predstavili najbolj prepoznavnega pridelovalca modrega pinoja v regiji Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria sklenila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.

Harvester tudi na Primorskem

4. 7. 2021

Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če jo boste spremljali, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki si želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.

Kmetje se spopadajo z obsežno birokracijo

27. 6. 2021

V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.

Povezovanje pri prodaji krompirja

20. 6. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju prek gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable.

Boj zoper oljčno muho

13. 6. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.

Novi pristopi h kmetijskemu gospodarjenju

6. 6. 2021

Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.

Načrtno z gozdom v prid trajnosti

30. 5. 2021

Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima bogato tradicijo, »slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih institucij v začetku oddaje. V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 hektarov gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje.

Svetovni dan čebel poudarja pomen vseh opraševalcev

23. 5. 2021

V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji.

S sajenjem medovitih rastlin pomagamo čebelam

16. 5. 2021

Letos bomo 20. maja že četrtič zaznamovali svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoje slovenskih klonov.

Tudi letos zelena trgatev

9. 5. 2021

Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. Koliko bodo to predvidoma uporabili v štirih primorskih vinskih kleteh in kako na to gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos zaradi vremenskih razmer pozneje kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas – zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati ohranjenost vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA bodo prostovoljno in z določenimi finančnimi vzpodbudami vključili tudi kmetije s tega območja.

Sejanje fižola iz evropskih genskih bank

2. 5. 2021

V pričakovanju novega razpisa za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo z območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi znanstveno-raziskovalni projekt INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta stročnic iz evropskih genskih bank in v katerega so prvič vključeni državljani kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije.

Zaraščanje kmetijskih površin v Halozah

25. 4. 2021

V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih natančnega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva.

Ekološko vinogradništvo in vinarstvo v porastu

18. 4. 2021

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL, Volna kot izjemno priložnost za razvoj, pri katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Fleche v Padričah na tržaškem Krasu.

Novi trženjski pristopi v kmetijstvu

11. 4. 2021

Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev zahteva vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronska kriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še kako dobrodošle. Medtem ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.

Od setve do žetve

4. 4. 2021

Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.

Epidemija in prodaja sadja

28. 3. 2021

V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na gnojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj, se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje.

Nega in obnova gozdov

21. 3. 2021

Ob mednarodnem dnevu gozdov v oddaji Od setve do žetve govorimo o negi in obnovi gozdov. Pod tem sloganov tudi poteka letošnje obeleževanje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je motivacija lastnikov za nego in obnovo odvisna od višine sofinanciranja ukrepov iz različnih virov. Predstavljamo pravilnik o trajnem vinogradništvu, ki so ga za svojih 400 zadružnikov oblikovali v največji slovenski kleti Kleti Brda. Odločitev za to so sprejeli iz razloga, ker želijo ohraniti dejavnost in tudi naravo. Obiskali pa smo tudi mlado prevzemnico kmetije v Zatolminu Mojco Benedejčič, ki se profesionalno ukvarja z zeliščarstvom.

Socialno podjetništvo

14. 3. 2021

Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.

Brezglutenska moka iz ostankov jabolk

7. 3. 2021

V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.