Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Podkasti Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Arsovo domače branje

Podkast namenjamo predvsem dijakom in njihovim učiteljem, dobrodošli pa so seveda vsi ljubitelji literarne klasike. V njem najdete literarne večere o delih, ki so vključena v pouk književnosti od prvega do četrtega letnika slovenskih srednjih šol. Prvotno so bili objavljeni na programu Ars, večinoma v sklopih Oh, literatura – O, literatura! in Maturitetno branje. Zamišljeni so kot primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju izbranih odlomkov, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo.

Zadnje oddaje in prispevki

Ivan Tavčar: Visoška kronika

13. 4. 2021

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

40 min

Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura  - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.

Lojze Kovačič: Prišleki, 2 del

16. 3. 2021

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.

42 min

V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.

Lojze Kovačič: Prišleki, 1. del

16. 2. 2021

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.

42 min

Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.

Drago Jančar: Veliki briljantni valček

19. 1. 2021

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.

41 min

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar.

Dominik Smole: Antigona

15. 12. 2020

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

43 min

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Literarni večer o njej je za cikel Arsovega domačega branja pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Vloge interpretirajo igralci SNG Nova Gorica: Kristijan Guček (Kreon), Patrizia Jurinčič Finžgar (Ismena), Jure Kopušar (paž, stražnik), Gorazd Jakomini (Teiresias) in Matija Rupel (Haimon); vezno besedilo bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič; redaktor Vlado Motnikar; glasbena oprema Darja Hlavka Godina; ton in montaža Matjaž Miklič; režija Alen Jelen.

Edvard Kocbek: Črna orhideja

17. 11. 2020

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 

41 min

Edvard Kocbek je leta 1951 objavil prelomno in za povojno desetletje tudi sporno zbirko štirih novel Strah in pogum. V noveli Črna orhideja je v ospredju etično razmišljanje o krivdi, neustavljivem toku zgodovine in smiselnosti človekovih dejanj. Med žrtvijo in rabljem se spleta vse tesnejša vez. Bereta igralca Stannia Boninsegna in Boris Juh, režija: Jože Valentič. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar. 

Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

20. 10. 2020

Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

46 min

Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja Oh, literatura - O, literatura! je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

Samuel Beckett: Čakajoč Godota

22. 9. 2020

V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. 

36 min

V groteskni drami irskega književnika Samuela Becketta Čakajoč Godota je prizorišče prazno, le uboga človeka čakata na, recimo, rešitelja, vendar ga ni od nikoder. Človek, čeprav v dvojici, je ostal sam na svetu. A kljub vsej teži drama ni moreča, temveč burkaško absurdna. Literarni večer o slavni Beckettovi drami je pripravila Bruna Vuga, profesorica slovenščine na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. 

Albert Camus: Tujec

17. 3. 2020

“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.

47 min

“Danes mi je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.” Prva stavka v kratkem romanu francoskega pisatelja Alberta Camusa več kot zgovorno opisujeta junakovo iztrganost iz okolja in ravnodušnost, pa tudi njegovo nesprenevedanje in ne nazadnje dosledno vztrajanje pri svoji osebnosti. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura – o, literatura! pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na gimnaziji Poljane v Ljubljani. Odlomke iz besedila interpretirata igralca Aleš Valič in Uroš Smolej, oddajo pa so za radio oblikovali še napovedovalca Ana Bohte in Miha Zor, redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Jože Valentič.

Marcel Proust: Combray

18. 2. 2020

"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.

41 min

"Od kod neki se je vzela ta silna radost? Čutil sem, da je zvezana z okusom čaja in kolačka, da pa je nekaj neizmerno večjega in najbrž čisto drugačne narave." Cikel Arsovega domačega branja nadaljujemo z literarnim večerom o Combrayju, prvem delu romana Marcela Prousta V Swannovem svetu. Pisatelj, ki je v romanopisju uveljavil asociativno sledenje čutnim zaznavam – nehotni spomin, kot ga je imenoval – je s tem delom začel romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa. V njem fragmentarno, prek razčlenjevanja spominskih bliskov, opisuje odraščanje dečka v umetnika in ob tem dogajanje v desetletjih ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Oddajo je z odlomki v prevodu Radojke Vrančič pripravila Mateja Gomboc.

Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

21. 1. 2020

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob, toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati - izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Grumova dramska in pripovedna dela sta zaznamovala ekspresionizem in psihoanaliza. Podzavest, duševne motnje in težave z okoljem določajo tudi osebe v Dogodku v mestu Gogi, enem najpogosteje uprizarjanih slovenskih dramskih besedil.

37 min

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob, toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati - izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Grumova dramska in pripovedna dela sta zaznamovala ekspresionizem in psihoanaliza. Podzavest, duševne motnje in težave z okoljem določajo tudi osebe v Dogodku v mestu Gogi, enem najpogosteje uprizarjanih slovenskih dramskih besedil.

Prežihov Voranc: Samorastniki

17. 12. 2019

Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

46 min

Literarni večer je oddaja, ki predstavlja tako pesnike kot prozaiste vseh časov. V oddaji slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

Ciril Kosmač: Tantadruj

28. 11. 2019

Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel

75 min

Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež                                                    Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel

Ivan Pregelj: Matkova Tina

15. 10. 2019

Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.

48 min

Ivan Pregelj, najizrazitejši predstavnik slovenskega literarnega ekspresionizma, je po snov za svoja dela pogosto segal v zgodovino. Takšna so romani Plebanus Joannes, Bogovec Jernej in Tolminci in tudi novela Matkova Tina. Postavljena je v 18. stoletje in povezuje dva dogodka: krvav konec tolminskega kmečkega upora in tragično osebno zgodbo nosečega dekleta. Iz trpljenja in smrti se vendarle poraja novo življenje, sporoča pisatelj. Literarni večer je pripravila Iva Ciglar, nastopila sta igralca Mojca Ribič in Boris Juh, režija: Elza Rituper.

Ivan Cankar: Na klancu

17. 9. 2019

»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.

43 min

»Teci, Francka, teci,« se opazovalci objestno posmehujejo izčrpani ženski, pisatelj pa med vrsticami sporoča: teci za svojo usodo, za svojimi priložnostmi, pa če se ti še tako izmikajo iz dosega. Ivan Cankar je z romanom Na klancu postavil veličasten literarni spomenik svoji materi. Roman je za radijsko poslušanje dramatiziral France Vurnik, oddajo je režirala Irena Glonar.

Oscar Wilde: Saloma

21. 5. 2019

Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.

42 min

Oscar Wilde je evangeljski zapis o obglavljenju Janeza Krstnika oblikoval po svoje in dodal številne simbolistične vložke, vrhunec pa je Salomin ples z odmetavanjem tančic – mask z obraza, ki razkrije nasprotje med lepo zunanjostjo in popačeno notranjostjo. Radijsko priredbo je pripravil France Vurnik, režija: Jože Valentič.

Henrik Ibsen: Strahovi

16. 4. 2019

Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.

30 min

Norveški dramatik Henrik Ibsen je v svojih delih ostro kritiziral družbo, v kateri se za navidezno urejenostjo skrivata laž in pokvarjenost. V drami Strahovi je pomembna tudi dednostna teorija, po kateri otroci plačujejo za grehe staršev. Radijsko priredbo je po prevodu Janka Modra pripravil France Vurnik.

Janko Kersnik: Jara gospoda

19. 3. 2019

Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.

41 min

Janko Kersnik, realistični pisatelj slovenskega kmečkega in malomeščanskega življenja iz zadnje četrtine 19. stoletja, se je v slovensko literarno zgodovino trdno zapisal z več deli. Naj omenimo vsaj črtice in novele iz zbirke Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator in povest Jara gospoda. Prav tej pripovedi o gospodi v kmečkih čevljih je namenjen literarni večer iz cikla Arsovega domačega branja. Pripravila ga je profesorica slovenščine Darinka Ambrož.

Josip Jurčič: Deseti brat

15. 1. 2019

Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.

38 min

Razčlenjeno zgodbo s slovenskega podeželja je za srednješolcem namenjeno Arsovo domače branje povzela Natalija Petakovič, profesorica slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. Odlomke je interpretiral igralec Jure Henigman, vezno besedilo sta brala Lidija Hartman in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režija: Jože Valentič.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zločin in kazen

18. 12. 2018

V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc.

36 min

V literarnem večeru bomo tokrat govorili o enem izmed temeljnih del svetovne književnosti, romanu, ki išče odgovore na etična vprašanja. Gre seveda za Zločin in kazen ruskega realističnega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v prevodu Marjana Poljanca. Oddajo je pripravila profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji  v Ljubljani Mateja Gomboc.

Gustave Flaubert: Gospa Bovary

20. 11. 2018

Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.

40 min

Roman Gospa Bovary je izšel sredi 19. stoletja in je bil v svojem času precej svobodnjaški. Naslovna junakinja je ženska iz mesa in krvi, zdolgočasena žena, ki bi rada polno živela in hrepeni po pozornosti, vznemirjenju in višji družbi. In seveda po ljubezni. Pri tem ne ostane le pri sanjarjenju, temveč se prepusti  čustvom in čutnosti, kar pa mora nazadnje drago plačati. Oddajo je na podlagi prevoda Vladimirja Levstika pripravila Nada Barbarič Naskov. Nastopajo igralci Aleš Valič, Sabina Kogovšek, Primož Pirnat in Uroš Smolej ter bralka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc. Režija: Irena Glonar.

France Prešeren: Krst pri Savici

16. 10. 2018

Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar. 

41 min

Krst pri Savici, Prešernova epska pesnitev o junaštvu in porazu, o svobodi, ljubezni in veri ter posameznikovem osebnem zorenju in spreminjanju, tudi več kot 170 let ostaja odprta za interpretacije. Nekoliko skrajšano pesnitev bomo zdaj predstavili sklopu Arsovega domačega branja. Oddajo je pripravila Iva Ciglar. 

Johann Wolfgang Goethe: Trpljenje mladega Wertherja

18. 9. 2018

Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

49 min

Nemški literarni velikan Johann Wolfgang Goethe je pisemski roman Trpljenje mladega Wertherja napisal leta 1774. Roman in okoliščine, v katerih je nastal, predstavlja Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane.

Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

15. 5. 2018

Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.

39 min

Ob oddaji se bomo nasmejali odlomkom iz Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob tem pa spoznali tudi Linhartova skoraj programska izhodišča evropskega razsvetljenstva. Literarni večer je pripravil Boris Svetel, profesor slovenščine na Drugi gimnaziji Maribor.

Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan

17. 4. 2018

V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

41 min

V sklopu literarnih večerov, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se bomo danes preselili dobrih tristo let v preteklost. V tem obdobju je živel Janez Svetokriški, frančiškan, v čigar pridigah je slovenščina zazvenela v vsej svoji bogati slikovitosti. Kjerkoli se je pojavil, ga je hodilo poslušat staro in mlado. V letih okoli 1700 je izdal pet knjig Svetega priročnika, skupaj 3000 strani, in tako svoje delo razširil še na nadaljnje rodove. Literarni večer je pripravila Mateja Gomboc, profesorica slovenščine na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

Jean Baptiste Poquelin Moliere: Tartuffe

20. 3. 2018

Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.

35 min

Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.

Miguel de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič don Kihot iz Manče

20. 2. 2018

V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.

42 min

V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.

William Shakespeare: Hamlet

16. 1. 2018

S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.

46 min

S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.

Trubar in slovenska reformacija

19. 12. 2017

Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.

48 min

Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela  in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.

Dante: Božanska komedija

21. 11. 2017

Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.

40 min

Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.

Sofoklejeva dramatika

17. 10. 2017

Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.

33 min

Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.

Sveto pismo

19. 9. 2017

Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.

31 min

Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.