Opis epizode

Srednješolsko gledališče ima na Slovenskem bogato dediščino. Iz njega so izšli številni izjemni uprizoritveni ustvarjalci. V preteklih obdobjih je sicer veljalo za bolj samoniklo, odvisno od zavzetosti in občutljivosti vodstev šol, mentorjev in dijakov, danes pa je, tudi s pojavom srednjih šol z gledališkimi smermi in tudi profiliranih festivalov, vse bolj strukturirano. Sicer pa gledališče kot raznovrsten metje v šolskem kontekstu zagotovo daleč presega le končno letno produkcijo. Ta je zares le postanek na premici raznovrstnih znanj, veščin, predvsem pa čustvenih izkušenj, ki jih dijaki lahko pridobijo skozi proces nastajanja gledališke uprizoritve. V tem je njegova izjemna vzgojna moč, tudi če se dijaki ne bodo odločili za študij na tem področju. Pri šolskem gledališču je torej proces resnično pomembnejši od rezultata. Dopušča zmote brez posledic in je varno igrišče za vrstniško ustvarjanje in raziskovanje. Prostor, kjer so mladi lahko točno takšni, kot so. Šolsko gledališče je torej dragocen katalizator trenutka in generacijskih značilnosti. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, torej o srednješolskem gledališču v širokem kotu in povečavi z Mojco Redjko, dolgoletno pedagoginjo na področju gledališke dejavnosti, sicer pa producentko pri Slovenskem ljudskem gledališču Celje.

Sogovornica – Mojca Redjko

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, maj 2025.

Klemen Markovčič