Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
"Koridor se je rodil pred tisoč in tisoč leti. Star je, kolikor je stara arhitektura. Za človekov razum je koridor namreč edina pravilna rešitev v arhitekturi. Šele potem, ko sem o tem zveličavnem koridorju podvomil in ko me je ta dvom prisilil, da sem začel razmišljati, analizirati, so se mi začela odpira nešteta vprašanja: V arhitekturi je zadnja desetletja nastajala prava revolucija, ko smo začeli uporablja najrazličnejše materiale in se je spreminjala tehnologija. Koridor pa je ostal. Torej revolucija v arhitekturi le še ni končana. A kaj, ko je med koridorno in brezkoridorno stavbo velik prepad! Najbrž zato, ker je koridor diktatura, je labirint hodnikov, čeprav se je že neštetokrat izkazalo, da prav hodniki dajejo stavbi slab vizualni pregled, poleg tega so neekonomični, njihova funkcionalnost pa je omejena. Koridorna gradnja pa je tudi zelo draga prav zaradi nefunkcionalnosti. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor. V koridorni stavbi povezujejo hodniki samo posamezne prostore. Ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene. Prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča. Zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo. A sami veste, večja ko je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi nepotrebnih dvorišč v stavbah, ki so nastala, kakor je pač šlo, ni."
Alenka Bibič, odlomek iz pogovora z arhitektom Emilom Navinškom, 40.000 ur nekega dvoma, revija Tovariš, 1974.
V tokratnem Grafoskopu podrobni esejski zapis o specifičnosti brezkoridornih šol Emila Navinška in odnos do te samosvoje arhitekturne dediščine, s člankom Šole za prihodnost Mitje Zorca objavljenim v reviji Arhitektov bilten, mednarodna revija za teorijo arhitekture, letnik XLVII, številka 213-214, 2017.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2023
Klemen Markovčič
"Koridor se je rodil pred tisoč in tisoč leti. Star je, kolikor je stara arhitektura. Za človekov razum je koridor namreč edina pravilna rešitev v arhitekturi. Šele potem, ko sem o tem zveličavnem koridorju podvomil in ko me je ta dvom prisilil, da sem začel razmišljati, analizirati, so se mi začela odpira nešteta vprašanja: V arhitekturi je zadnja desetletja nastajala prava revolucija, ko smo začeli uporablja najrazličnejše materiale in se je spreminjala tehnologija. Koridor pa je ostal. Torej revolucija v arhitekturi le še ni končana. A kaj, ko je med koridorno in brezkoridorno stavbo velik prepad! Najbrž zato, ker je koridor diktatura, je labirint hodnikov, čeprav se je že neštetokrat izkazalo, da prav hodniki dajejo stavbi slab vizualni pregled, poleg tega so neekonomični, njihova funkcionalnost pa je omejena. Koridorna gradnja pa je tudi zelo draga prav zaradi nefunkcionalnosti. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor. V koridorni stavbi povezujejo hodniki samo posamezne prostore. Ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene. Prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča. Zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo. A sami veste, večja ko je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi nepotrebnih dvorišč v stavbah, ki so nastala, kakor je pač šlo, ni."
Alenka Bibič, odlomek iz pogovora z arhitektom Emilom Navinškom, 40.000 ur nekega dvoma, revija Tovariš, 1974.
V tokratnem Grafoskopu podrobni esejski zapis o specifičnosti brezkoridornih šol Emila Navinška in odnos do te samosvoje arhitekturne dediščine, s člankom Šole za prihodnost Mitje Zorca objavljenim v reviji Arhitektov bilten, mednarodna revija za teorijo arhitekture, letnik XLVII, številka 213-214, 2017.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2023
Klemen Markovčič
Vse epizode