Opis epizode

V galeriji Caserma v sečoveljskih solinah so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič »Evaporazione / Izhlapevanja«. Avtorici so soline večni navdih, rodila se je tik ob njih in še zdaj živi s pogledom nanje. Boli jo, da je ta dialog med človekom in naravo, ki je obenem dialog med tradicijo in sodobnostjo, prepuščen pozabi. Zato želi v likovni govorici utrgati pozabi vse, kar soline pomenijo za naše zanamce. Razstavo, ki je v prvem delu črno bela, v drugem pa spet zažarijo močne barve, spremljajo zvoki narave - piš burje, zvok morja, a tudi posneti glas Fuvijinega očeta, ki je vse življenje delal v solinah in posnel spomine na vsakdanja opravila in življenje v njih. Zvočno podobo razstave je oblikoval Andrej Antonič, raziskovalec ter zvočni in video umetnik. Fulvia Zudič je dolga leta skrbela za kulturni program italijanske skupnosti v Piranu, nedavno pa se je upokojila in zdaj bo časa za likovno ustvarjanje veliko več. V svojih delih, ki se večinoma dotikajo istrske arhitekture in njene narave, želi ukrasti pozabi vsaj tisto, kar se da rešiti - spomin na stavbe, ljudi, način življenja, hrano, terminologijo. Tudi besede najdejo pot na njene slike in tako ostanejo zapisane - za vedno. Razstava Evaporazione/Izhlapevanje je v solinah na ogled do 18.januarja. S Fulvio Zudič se pogovarja Nataša Benčič.

Nataša Benčič