Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vojni dopisnik Valentin Areh je bil v času silovitih spopadov v okolici Kijeva na prvih bojnih črtah. Kot priča krute vojne v Ukrajini je bil priča trpljenju civilistov, ki so ujeti v začarani krog smrti. Kako je potekala bitka za Kijev, kako so razmišljali ruski in ukrajinski vojaki in kakšno gorje so doživljali civilisti pod točo raket in topniških izstrelkov, bo predstavil v posebni oddaji z naslovom Bitka za Kijev.
Vojni dopisnik Valentin Areh je bil v času silovitih spopadov v okolici Kijeva na prvih bojnih črtah. Kot priča krute vojne v Ukrajini je bil priča trpljenju civilistov, ki so ujeti v začarani krog smrti. Kako je potekala bitka za Kijev, kako so razmišljali ruski in ukrajinski vojaki in kakšno gorje so doživljali civilisti pod točo raket in topniških izstrelkov, bo predstavil v posebni oddaji z naslovom Bitka za Kijev.
'Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost.' Tako je zapisal Ivan Cankar v znamenitem delu Bela krizantema, ki je postalo simbol trpljenja slovenskega naroda. V dokumentarcu Bela krizantema pa so strnjena dogajanja zadnjih let pred osamosvojitvijo, ki so Slovence prisilila, da so zasnovali svojo državo in se poslovili od Jugoslavije, ki je vse bolj postajala njihova ječa. Slovencem se je v nekaj letih odvila zgodovina, čas mitingov, strahu in groženj, čas maratonskih protislovenskih sestankov in beograjskih načrtov, kako v Sloveniji preprečiti demokratične procese. Bela krizantema je tako čas sanj in še ne povsem čas streznitve, je dokument nastanka nove svetovne države Slovenije, ko se je Slovencem izpolnil sen, da bi imeli svojo državo, da bi bili gospodarji na svoji zemlji in bi sebi sami vladali. Bela krizantema je dokumentarec, nastal leta 1991, ko smo bili ponosni, da je prav naš rod prispeval in doživel ta zgodovinski trenutek, ko so se nam izpolnile sanje, ki so jih sanjali mnogi rodovi. ...
'Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost.' Tako je zapisal Ivan Cankar v znamenitem delu Bela krizantema, ki je postalo simbol trpljenja slovenskega naroda. V dokumentarcu Bela krizantema pa so strnjena dogajanja zadnjih let pred osamosvojitvijo, ki so Slovence prisilila, da so zasnovali svojo državo in se poslovili od Jugoslavije, ki je vse bolj postajala njihova ječa. Slovencem se je v nekaj letih odvila zgodovina, čas mitingov, strahu in groženj, čas maratonskih protislovenskih sestankov in beograjskih načrtov, kako v Sloveniji preprečiti demokratične procese. Bela krizantema je tako čas sanj in še ne povsem čas streznitve, je dokument nastanka nove svetovne države Slovenije, ko se je Slovencem izpolnil sen, da bi imeli svojo državo, da bi bili gospodarji na svoji zemlji in bi sebi sami vladali. Bela krizantema je dokumentarec, nastal leta 1991, ko smo bili ponosni, da je prav naš rod prispeval in doživel ta zgodovinski trenutek, ko so se nam izpolnile sanje, ki so jih sanjali mnogi rodovi. ...
16. maja 1990, slab mesec po volitvah, je bila izvoljena tudi nova vlada. 27-člansko ministrsko ekipo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Že decembra 1990 smo volivci odšli na plebiscit za samostojno državo in Peterletova vlada je morala postaviti njene temelje. Projekt osamosvojitve se je v šestih mesecih končal in slavnostni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije je sledila agresija Jugoslovanske vojske. Kljub trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti je Slovenija oktobra 1991 stopala naprej v svojo samostojnost, dosegla mednarodno priznanje in se osvobodila tujega vojaškega škornja. Osamosvojitvena vlada je oddaja, ki govori o naporu neke vladne ekipe, trdno odločene, da izgradi novo, samostojno in neodvisno slovensko državo. Pripravila: dr. Rosvita Pesek
16. maja 1990, slab mesec po volitvah, je bila izvoljena tudi nova vlada. 27-člansko ministrsko ekipo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Že decembra 1990 smo volivci odšli na plebiscit za samostojno državo in Peterletova vlada je morala postaviti njene temelje. Projekt osamosvojitve se je v šestih mesecih končal in slavnostni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije je sledila agresija Jugoslovanske vojske. Kljub trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti je Slovenija oktobra 1991 stopala naprej v svojo samostojnost, dosegla mednarodno priznanje in se osvobodila tujega vojaškega škornja. Osamosvojitvena vlada je oddaja, ki govori o naporu neke vladne ekipe, trdno odločene, da izgradi novo, samostojno in neodvisno slovensko državo. Pripravila: dr. Rosvita Pesek
Po smrti Tita, dosmrtnega vodje jugoslovanske socialistične države, je v državi začel boj med republiškimi političnimi veljaki, predvsem v mladinskih medijih, v Sloveniji v Tribuni, Mladini in med intelektualci (Nova revija) so se začele vse pogosteje pojavljati zahteve po pravici za javno izražanje različnih mnenj, po amnestiji političnih zapornikov, različna civilna družbena gibanja, od ekoloških do feminističnih, so zahtevala spoštovanje temeljnih človekovih pravic tudi v Jugoslaviji. Srbski akademiki so se pritoževali, da Srbi v Jugoslaviji niso dovolj cenjeni, tudi zaradi vedno hujše gospodarske krize v državi, je Slovenija zahtevala nadzor nad sredstvi za manj razvite, privilegije in dejavnost oficirjev jugoslovanske armade je začela objavljati Mladina, zvezna jugoslovanska oblast pa je to razumela kot napad Slovenije na socialistično Jugoslavijo in grozila, da bo z izrednimi razmerami vzpostavila red v Sloveniji. Leta 1988 zaradi takšnih objav priprejo novinarje (JBTZ), ne le v političnih organih, predvsem v jugoslovanskih medijih se medsebojna obtoževanja vse bolj stopnjujejo. Medijska vojna se, žal, postopoma prelevi v pravo vojno, ki pa ima leta 1991 močan medijski in propagandni predznak. V dokumentarcu PROJEKT 13-MEDIJI avtorica dr. Ljerka Bizilj razkriva medijsko dimenzijo bitke za demokracijo in razpada Jugoslavije.
Po smrti Tita, dosmrtnega vodje jugoslovanske socialistične države, je v državi začel boj med republiškimi političnimi veljaki, predvsem v mladinskih medijih, v Sloveniji v Tribuni, Mladini in med intelektualci (Nova revija) so se začele vse pogosteje pojavljati zahteve po pravici za javno izražanje različnih mnenj, po amnestiji političnih zapornikov, različna civilna družbena gibanja, od ekoloških do feminističnih, so zahtevala spoštovanje temeljnih človekovih pravic tudi v Jugoslaviji. Srbski akademiki so se pritoževali, da Srbi v Jugoslaviji niso dovolj cenjeni, tudi zaradi vedno hujše gospodarske krize v državi, je Slovenija zahtevala nadzor nad sredstvi za manj razvite, privilegije in dejavnost oficirjev jugoslovanske armade je začela objavljati Mladina, zvezna jugoslovanska oblast pa je to razumela kot napad Slovenije na socialistično Jugoslavijo in grozila, da bo z izrednimi razmerami vzpostavila red v Sloveniji. Leta 1988 zaradi takšnih objav priprejo novinarje (JBTZ), ne le v političnih organih, predvsem v jugoslovanskih medijih se medsebojna obtoževanja vse bolj stopnjujejo. Medijska vojna se, žal, postopoma prelevi v pravo vojno, ki pa ima leta 1991 močan medijski in propagandni predznak. V dokumentarcu PROJEKT 13-MEDIJI avtorica dr. Ljerka Bizilj razkriva medijsko dimenzijo bitke za demokracijo in razpada Jugoslavije.
Mateja Stare je bila prva slovenska medicinska sestra v mednarodni organizaciji Zdravniki brez meja. Njena prva misija je bila leta 2012 v Gazi, leto pozneje je odšla v Južni Sudan. Lani je delala v bolnišnici na vojaško obleganem območju Afganistana, avgusta letos pa se je vrnila s svoje zadnje misije, ki jo je vodila v Libijo. Gostja na prvem programu TV Slovenija v pogovoru z Mojco Širok.
Mateja Stare je bila prva slovenska medicinska sestra v mednarodni organizaciji Zdravniki brez meja. Njena prva misija je bila leta 2012 v Gazi, leto pozneje je odšla v Južni Sudan. Lani je delala v bolnišnici na vojaško obleganem območju Afganistana, avgusta letos pa se je vrnila s svoje zadnje misije, ki jo je vodila v Libijo. Gostja na prvem programu TV Slovenija v pogovoru z Mojco Širok.
26. Junija 1991 so tanki jugoslovanske armade zapustili vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem da bi zatrli pravkar razglašeno samostojno slovensko državo. Ta je bila v programu slovenske demokratične opozicije Demos, ki je s to obljubo zmagala na prvih svobodnih volitvah po padcu komunizma leta 1990. Samostojnost je bila sen številnih rodov Slovencev, ki so morali tisočletje in več prenašati tujo oblast oz. tujo vojsko na svojih tleh zato so na plebiscitu decembra 1990 skoraj 90 odstotno podprli slovensko neodvisnost. Kljub premoči v oborožitvi je jugoslovanska armada v bliskoviti obrambni vojni slovenske Teritorialne obrambe in milice klonila in v noči in 25. Na 26. Oktober 1991 se je še zadnji jugoslovanski vojak umaknil iz koprskega pristanišča. Film prikazuje vojno na slovenskih tleh, ki je bila še kako resnična, a kratka prav zato, ker je bila Slovenija dobro pripravljena na obrambo in je s tem presenetila arogantno jugoslovansko oblast. Prvi temelj graditve slovenske vojske je bil narejen že z razorožitvijo Teritorialne obrambe s strani jugoslovanske armade po zmagi Demosa, ko si je Slovenija v tajnosti gradila lastno oboroženo silo. V filmu so uporabljeni številni dokumentarni posnetki snemalcev TV Slovenija in amaterskih snemalcev, ki so pogosto tvegali življenja, da so posneli zgodovinsko dogajanje leta 1991. Avtor Jože Možina.
26. Junija 1991 so tanki jugoslovanske armade zapustili vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem da bi zatrli pravkar razglašeno samostojno slovensko državo. Ta je bila v programu slovenske demokratične opozicije Demos, ki je s to obljubo zmagala na prvih svobodnih volitvah po padcu komunizma leta 1990. Samostojnost je bila sen številnih rodov Slovencev, ki so morali tisočletje in več prenašati tujo oblast oz. tujo vojsko na svojih tleh zato so na plebiscitu decembra 1990 skoraj 90 odstotno podprli slovensko neodvisnost. Kljub premoči v oborožitvi je jugoslovanska armada v bliskoviti obrambni vojni slovenske Teritorialne obrambe in milice klonila in v noči in 25. Na 26. Oktober 1991 se je še zadnji jugoslovanski vojak umaknil iz koprskega pristanišča. Film prikazuje vojno na slovenskih tleh, ki je bila še kako resnična, a kratka prav zato, ker je bila Slovenija dobro pripravljena na obrambo in je s tem presenetila arogantno jugoslovansko oblast. Prvi temelj graditve slovenske vojske je bil narejen že z razorožitvijo Teritorialne obrambe s strani jugoslovanske armade po zmagi Demosa, ko si je Slovenija v tajnosti gradila lastno oboroženo silo. V filmu so uporabljeni številni dokumentarni posnetki snemalcev TV Slovenija in amaterskih snemalcev, ki so pogosto tvegali življenja, da so posneli zgodovinsko dogajanje leta 1991. Avtor Jože Možina.
TV Slovenija objavlja pretresljiv dokumentarni film o vojni v Bosni in Hercegovini. To je le dva dni pred izrekanjem sodbe nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenskim gledalcem ekskluzivno predstavljamo številne osupljive in neznane podrobnosti vojne, ki so jih razkrili v času sojenja Karadžiću. Na stotine dokumentov srbske UDBE in JLA, na stotine prič - ponuja ekskluziven vpogled v to kdo in kako je vojno v Bosni in Hercegovini načrtoval in vodil. Objavljamo tudi zaupne pogovore in dogovore med Karadžičem in Miloševičem ter vrsto grozljivih pričevanj akterjev in žrtev vojne.
TV Slovenija objavlja pretresljiv dokumentarni film o vojni v Bosni in Hercegovini. To je le dva dni pred izrekanjem sodbe nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenskim gledalcem ekskluzivno predstavljamo številne osupljive in neznane podrobnosti vojne, ki so jih razkrili v času sojenja Karadžiću. Na stotine dokumentov srbske UDBE in JLA, na stotine prič - ponuja ekskluziven vpogled v to kdo in kako je vojno v Bosni in Hercegovini načrtoval in vodil. Objavljamo tudi zaupne pogovore in dogovore med Karadžičem in Miloševičem ter vrsto grozljivih pričevanj akterjev in žrtev vojne.
Dokumentarna oddaja o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah po 63 letih na slovenskih tleh, ki jo je pripravila Rosvita Pesek. Govori o tritedenski volilni kampanji skozi objektiv televizijskih kamer. Za to kampanjo je značilno izredno veliko število strank, list in tudi samostojnih kandidatov, ki so iskali zaupanje na volitvah za 240 delegatskih sedežev, za 4 sedeže v predsedstvu in za enega predsednika Republike Slovenije. Naslov oddaje Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost, je bilo tudi povabilo predsednika krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta s katerim je pozval volilce, naj se udeležijo volitev in kot je znano, je prav SKD, znotraj Demosa zmagala na volitvah in zato pridobila tudi mandatarstvo za sestavo prve svobodne in demokratično izvoljene vlade. Volitve so bile na cvetno nedeljo 8. aprila 1990. Oddaja je bila premierno predvajana 5.4.2010
Dokumentarna oddaja o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah po 63 letih na slovenskih tleh, ki jo je pripravila Rosvita Pesek. Govori o tritedenski volilni kampanji skozi objektiv televizijskih kamer. Za to kampanjo je značilno izredno veliko število strank, list in tudi samostojnih kandidatov, ki so iskali zaupanje na volitvah za 240 delegatskih sedežev, za 4 sedeže v predsedstvu in za enega predsednika Republike Slovenije. Naslov oddaje Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost, je bilo tudi povabilo predsednika krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta s katerim je pozval volilce, naj se udeležijo volitev in kot je znano, je prav SKD, znotraj Demosa zmagala na volitvah in zato pridobila tudi mandatarstvo za sestavo prve svobodne in demokratično izvoljene vlade. Volitve so bile na cvetno nedeljo 8. aprila 1990. Oddaja je bila premierno predvajana 5.4.2010
