Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob 20-letnici Slovenije se je Informativni program Televizije Slovenija odločil tudi za portret prvega slovenskega predsednika Milana Kučana. Milan Kučan je nedvomno najpomembnejši slovenski politik novejše slovenske zgodovine, ki je odločilno sooblikoval podobo slovenske države. V čas njegovega vodenja države – aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika takratnega slovenskega predsedstva – sodijo največji zgodovinski trenutki in prelomne odločitve za slovenski narod in državo. Čeprav Kučanovo zgodovinsko vlogo nekateri, zlasti na t. i. pomladni strani zmanjšujejo zlasti zaradi partijske kariere, ki je Kučan ne skriva, je nesporno, da je kot predsednik predsedstva prevzel izvedbo slovenske osamosvojitve. Pozneje, ko je bil dvakrat zapored kot najpopularnejši slovenski politik izvoljen za predsednika republike, pa je vplival na ustanovitev slovenske države in na relativno blag prehod iz enega gospodarskega sistema v drugega. Milan Kučan za del slovenske politike ostaja kontroverzen, ocenjujejo ga kot prilagodljivega, zvijačnega, politika dveh obrazov, toda kot ga je za televizijski portret ocenil France Bučar, bo za skrajneže na obeh političnih straneh takšen zato, ker ni skrajnež. Tudi (ali še zlasti) v Kučanovem razumevanju politike lahko iščemo del odgovora na vprašanje, zakaj je slovenska osamosvojitev potekala čudežno gladko in zakaj je bila Slovenija zgodba uspehu: menil je namreč, da politika ni bojno polje in prizorišče spopada, temveč prostor dialoga in iskanja skupnih rešitev.
Ob 20-letnici Slovenije se je Informativni program Televizije Slovenija odločil tudi za portret prvega slovenskega predsednika Milana Kučana. Milan Kučan je nedvomno najpomembnejši slovenski politik novejše slovenske zgodovine, ki je odločilno sooblikoval podobo slovenske države. V čas njegovega vodenja države – aprila 1990 je bil izvoljen za predsednika takratnega slovenskega predsedstva – sodijo največji zgodovinski trenutki in prelomne odločitve za slovenski narod in državo. Čeprav Kučanovo zgodovinsko vlogo nekateri, zlasti na t. i. pomladni strani zmanjšujejo zlasti zaradi partijske kariere, ki je Kučan ne skriva, je nesporno, da je kot predsednik predsedstva prevzel izvedbo slovenske osamosvojitve. Pozneje, ko je bil dvakrat zapored kot najpopularnejši slovenski politik izvoljen za predsednika republike, pa je vplival na ustanovitev slovenske države in na relativno blag prehod iz enega gospodarskega sistema v drugega. Milan Kučan za del slovenske politike ostaja kontroverzen, ocenjujejo ga kot prilagodljivega, zvijačnega, politika dveh obrazov, toda kot ga je za televizijski portret ocenil France Bučar, bo za skrajneže na obeh političnih straneh takšen zato, ker ni skrajnež. Tudi (ali še zlasti) v Kučanovem razumevanju politike lahko iščemo del odgovora na vprašanje, zakaj je slovenska osamosvojitev potekala čudežno gladko in zakaj je bila Slovenija zgodba uspehu: menil je namreč, da politika ni bojno polje in prizorišče spopada, temveč prostor dialoga in iskanja skupnih rešitev.
16. maja 1990, slab mesec po volitvah, je bila izvoljena tudi nova vlada. 27-člansko ministrsko ekipo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Že decembra 1990 smo volivci odšli na plebiscit za samostojno državo in Peterletova vlada je morala postaviti njene temelje. Projekt osamosvojitve se je v šestih mesecih končal in slavnostni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije je sledila agresija Jugoslovanske vojske. Kljub trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti je Slovenija oktobra 1991 stopala naprej v svojo samostojnost, dosegla mednarodno priznanje in se osvobodila tujega vojaškega škornja. Osamosvojitvena vlada je oddaja, ki govori o naporu neke vladne ekipe, trdno odločene, da izgradi novo, samostojno in neodvisno slovensko državo. Pripravila: dr. Rosvita Pesek
16. maja 1990, slab mesec po volitvah, je bila izvoljena tudi nova vlada. 27-člansko ministrsko ekipo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Že decembra 1990 smo volivci odšli na plebiscit za samostojno državo in Peterletova vlada je morala postaviti njene temelje. Projekt osamosvojitve se je v šestih mesecih končal in slavnostni razglasitvi samostojne države Republike Slovenije je sledila agresija Jugoslovanske vojske. Kljub trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti je Slovenija oktobra 1991 stopala naprej v svojo samostojnost, dosegla mednarodno priznanje in se osvobodila tujega vojaškega škornja. Osamosvojitvena vlada je oddaja, ki govori o naporu neke vladne ekipe, trdno odločene, da izgradi novo, samostojno in neodvisno slovensko državo. Pripravila: dr. Rosvita Pesek
V oddaji bodo sodelovali Iztok Čop, vrhunski veslač in zdaj podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Brigita Bukovec, prva slovenska atletinja z medaljio na olimpijskih igrah, Petra Majdič, legendarna tekačica na smučeh, in Rašo Nesterović, nekdanji košarkarski reprezentant in zdaj generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije. V 25 letih samostojnosti Slovenije so so si skupaj priborili 25 medalj na največjih tekmovanjih, dosegali naslove v najpomembnejših poklicnih košarkarskih ligah sveta in – predvsem – osvojili naša srca. Kakšen je njihov pogled nazaj na 25 let slovenskega športa in kako gledajo naprej? Voditelj Igor Bergant.
V oddaji bodo sodelovali Iztok Čop, vrhunski veslač in zdaj podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Brigita Bukovec, prva slovenska atletinja z medaljio na olimpijskih igrah, Petra Majdič, legendarna tekačica na smučeh, in Rašo Nesterović, nekdanji košarkarski reprezentant in zdaj generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije. V 25 letih samostojnosti Slovenije so so si skupaj priborili 25 medalj na največjih tekmovanjih, dosegali naslove v najpomembnejših poklicnih košarkarskih ligah sveta in – predvsem – osvojili naša srca. Kakšen je njihov pogled nazaj na 25 let slovenskega športa in kako gledajo naprej? Voditelj Igor Bergant.
Predsedstvo SFRJ je bilo kolektivno telo sestavljeno iz članov vsake od 6 jugoslovanskih republik in iz 2 avtonomnih pokrajin, ki naj bi nasledilo vlogo Tita. Zadnji predsednik zveznega predsedstva je bil Hrvat Stipe Mesić, iz Bosne in Hercegovine je bil Bogić Bogičević, iz Makedonije pa Vasil Tupurkovski. Vsi trije bodo gostje oddaje Studio25, ki jo je pripravila Rosvita Pesek, pogovor pa bo tekel o zadnjem mandatu zveznega predsedstva, ki se je končal jeseni 1991, ko je razpadala Jugoslavija, ko sta si Franjo Tuđman in Slobodan Milošević že razdelila interesne sfere, ko je Jugoslovanska armada poskušala izvesti vojaški puč in ko se je Slovenija osamosvojila. Bi lahko kot kolektivno telo in kot posamezniki storili več, predvsem preprečili vojno, ki je vzela na jugoslovanskih tleh pol milijona življenj?
Predsedstvo SFRJ je bilo kolektivno telo sestavljeno iz članov vsake od 6 jugoslovanskih republik in iz 2 avtonomnih pokrajin, ki naj bi nasledilo vlogo Tita. Zadnji predsednik zveznega predsedstva je bil Hrvat Stipe Mesić, iz Bosne in Hercegovine je bil Bogić Bogičević, iz Makedonije pa Vasil Tupurkovski. Vsi trije bodo gostje oddaje Studio25, ki jo je pripravila Rosvita Pesek, pogovor pa bo tekel o zadnjem mandatu zveznega predsedstva, ki se je končal jeseni 1991, ko je razpadala Jugoslavija, ko sta si Franjo Tuđman in Slobodan Milošević že razdelila interesne sfere, ko je Jugoslovanska armada poskušala izvesti vojaški puč in ko se je Slovenija osamosvojila. Bi lahko kot kolektivno telo in kot posamezniki storili več, predvsem preprečili vojno, ki je vzela na jugoslovanskih tleh pol milijona življenj?
Slovensko identiteto utrjujejo razne reči. Ena pomembnejših je slovenska beseda, ki je skozi glasbo in poezijo budila narodno zavest pred četrt stoletja in prej. Podarjeno srcu, Slovenija, od kod lepote tvoje, Samo milijon nas je, Slovenskega naroda sin, so se pele povsod. O tem, kako je po petindvajsetih letih in kako je bilo vmes in kako sicer vidijo slovensko prehojeno pot, bodo govorili Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj, Feri Lainšček in Slavko Avsenik mlajši.
Slovensko identiteto utrjujejo razne reči. Ena pomembnejših je slovenska beseda, ki je skozi glasbo in poezijo budila narodno zavest pred četrt stoletja in prej. Podarjeno srcu, Slovenija, od kod lepote tvoje, Samo milijon nas je, Slovenskega naroda sin, so se pele povsod. O tem, kako je po petindvajsetih letih in kako je bilo vmes in kako sicer vidijo slovensko prehojeno pot, bodo govorili Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj, Feri Lainšček in Slavko Avsenik mlajši.
V Studiu 25 bomo soočili Janeza Janšo in Igorja Bavčarja, obrambnega in notranjega ministra iz leta 1991. Skupaj z Bavčarjevim namestnikom Milanom Domadenikom bodo razjasnili okoliščine in dileme osamosvojitvene vojne pred 25 leti, predvsem z dileme zakaj je Sloveniji uspelo premagati močnejšo in bolje opremljeno jugoslovansko armado. Pogovor bo potekal o pripravah, ki so se začela takoj po razoroževanju slovenske TO, ko je nova Demosova vlada prevzemala funkcijo iz rok prejšnje nedemokratične. Takratni akterji bodo spregovorili kako je Slovenija tik pred vojno uspela oborožiti TO in kako je potekalo sodelovanje z milico oz. policijo, ki se je iz varuha režima še konec 80 let prelevila v pomembnega akterja v obrambni vojni. Pogovor bo razkril delovanje štaba slovenske obrambe imenovanega Republiška koordinacija ter uspešno vohunsko dejavnost slovenske strani, ki iz Generalštaba jugoslovanske armade uspela pridobiti ključne dokumente, ki so zadevali delovanje agresorja v Sloveniji. Prav poznavanja nasprotnika, ki je TO in slovensko policijo podcenjeval, je bila ob spretni taktiki ključna za uspeh. Vendar tega ne bi bilo, če ne bi bilo motiva in povezanosti slovenskih obrambnih sil, poveljnikov in posameznih vojakov oz. miličnikov, ki so v ključnih trenutkih za obstanek samostojne in demokratične Slovenije prijeli za orožje in ga tudi uporabili. Gostje bodo osvetlili nekatere najpomembnejše akcije TO in policije ter izpostavili tudi pomen civilne obrambe. Stanje agresije jugoslovanske strani, ki je bila pravzaprav že latentna vojna, je trajalo od sredine maja 1990, ko je bila razorožena TO pa do odhoda zadnjega vojaka agresorske armade 26. oktobra 1991, ko je bila Slovenija prvič brez prisotnosti tujih vojska na svojih tleh. Voditelj Jože Možina.
V Studiu 25 bomo soočili Janeza Janšo in Igorja Bavčarja, obrambnega in notranjega ministra iz leta 1991. Skupaj z Bavčarjevim namestnikom Milanom Domadenikom bodo razjasnili okoliščine in dileme osamosvojitvene vojne pred 25 leti, predvsem z dileme zakaj je Sloveniji uspelo premagati močnejšo in bolje opremljeno jugoslovansko armado. Pogovor bo potekal o pripravah, ki so se začela takoj po razoroževanju slovenske TO, ko je nova Demosova vlada prevzemala funkcijo iz rok prejšnje nedemokratične. Takratni akterji bodo spregovorili kako je Slovenija tik pred vojno uspela oborožiti TO in kako je potekalo sodelovanje z milico oz. policijo, ki se je iz varuha režima še konec 80 let prelevila v pomembnega akterja v obrambni vojni. Pogovor bo razkril delovanje štaba slovenske obrambe imenovanega Republiška koordinacija ter uspešno vohunsko dejavnost slovenske strani, ki iz Generalštaba jugoslovanske armade uspela pridobiti ključne dokumente, ki so zadevali delovanje agresorja v Sloveniji. Prav poznavanja nasprotnika, ki je TO in slovensko policijo podcenjeval, je bila ob spretni taktiki ključna za uspeh. Vendar tega ne bi bilo, če ne bi bilo motiva in povezanosti slovenskih obrambnih sil, poveljnikov in posameznih vojakov oz. miličnikov, ki so v ključnih trenutkih za obstanek samostojne in demokratične Slovenije prijeli za orožje in ga tudi uporabili. Gostje bodo osvetlili nekatere najpomembnejše akcije TO in policije ter izpostavili tudi pomen civilne obrambe. Stanje agresije jugoslovanske strani, ki je bila pravzaprav že latentna vojna, je trajalo od sredine maja 1990, ko je bila razorožena TO pa do odhoda zadnjega vojaka agresorske armade 26. oktobra 1991, ko je bila Slovenija prvič brez prisotnosti tujih vojska na svojih tleh. Voditelj Jože Možina.
A smo se za to borili? Po četrt stoletja, kar imamo svojo državo, je ena od vročih tem, kdo nam jo je priboril oz. kdo je najbolj zaslužen, da jo imamo. Zvezdan Martič bo gostil predstavnike tistih, ki so se za našo državo borili - v najosnovnejšem pomenu besede. V studiu bodo Andrej Torkar, v času osamosvajanja komandir postaje milice Ljubljana center, Bojan Lunežnik je poveljeval posebni enoti milice v Mariboru, Venčeslav Ogrinc je bil načelnik območnega štaba TO Maribor, Bojan Končan pa poveljnik TO Domžale. Kako se spominjajo takratnih dogodkov, kakšna so bila pričakovanja in zakaj so danes nezadovoljni z državo, za katero so se borili, predvsem pa, kdo vse je sodeloval in pomagal na vseh ravneh, od priprav na osamosvojitev do vojnih spopadov?
A smo se za to borili? Po četrt stoletja, kar imamo svojo državo, je ena od vročih tem, kdo nam jo je priboril oz. kdo je najbolj zaslužen, da jo imamo. Zvezdan Martič bo gostil predstavnike tistih, ki so se za našo državo borili - v najosnovnejšem pomenu besede. V studiu bodo Andrej Torkar, v času osamosvajanja komandir postaje milice Ljubljana center, Bojan Lunežnik je poveljeval posebni enoti milice v Mariboru, Venčeslav Ogrinc je bil načelnik območnega štaba TO Maribor, Bojan Končan pa poveljnik TO Domžale. Kako se spominjajo takratnih dogodkov, kakšna so bila pričakovanja in zakaj so danes nezadovoljni z državo, za katero so se borili, predvsem pa, kdo vse je sodeloval in pomagal na vseh ravneh, od priprav na osamosvojitev do vojnih spopadov?
Slovenska zunanja politika in diplomacija sta se rodili pred 25 leti, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Od takrat je Slovenija prehodila zavidanja vredno pot, saj je izpolnila vse glavne zunanjepolitične cilje, od članstva v EU in NATU do vstopa v evrsko in schengensko območje. To obdobje je prineslo tudi izboljšanje odnosov s sosedami, čeprav s Hrvaško še nismo razrešili spora zaradi meje. Kljub temu, da je naša država dosegla vse glavne zunanjepolitične cilje, pa jo že čakajo novi izzivi, saj se svet neprestano spreminja. Bo slovenska zunanja politika znala poiskati prave rešitve tudi v prihodnje, tako kot jih je v minulem četrtstoletju. Voditelj : Igor Jurič
Slovenska zunanja politika in diplomacija sta se rodili pred 25 leti, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Od takrat je Slovenija prehodila zavidanja vredno pot, saj je izpolnila vse glavne zunanjepolitične cilje, od članstva v EU in NATU do vstopa v evrsko in schengensko območje. To obdobje je prineslo tudi izboljšanje odnosov s sosedami, čeprav s Hrvaško še nismo razrešili spora zaradi meje. Kljub temu, da je naša država dosegla vse glavne zunanjepolitične cilje, pa jo že čakajo novi izzivi, saj se svet neprestano spreminja. Bo slovenska zunanja politika znala poiskati prave rešitve tudi v prihodnje, tako kot jih je v minulem četrtstoletju. Voditelj : Igor Jurič
Ob osamosvajanju Slovenije so bila pričakovanja javnosti, ekonomistov in gospodarstvenikov o prihodnosti slovenskega gospodarstva zelo različna. Nekateri so v samostojni državi videli jamstvo za gospodarski razcvet in Švico za prvim ovinkom, drugi so svarili pred popolnim gospodarskim polomom. In kje smo zdaj, po 25 letih? Kako uspešno je Slovenija obvladovala gospodarske izzive, kako trdoživo je (bilo) slovensko gospodarstvo, katera kriza je bila zanj hujša – tista v letih 1991 in 1992, ko je izgubilo 60% trga ali tista, ki je izbruhnila leta 2008? O uspešnosti gospodarstva in ekonomske politike ter o zgrešenih potezah in zamujenih priložnostih bodo v Studiu 25 razmišljali ekonomist dr. Mojmir Mrak, zgodovinar dr. Aleksander Lorenčič, ustanovitelj družinskega podjetja Lumar Milan Lukić in direktor BSH Nazarje Boštjan Gorjup. Voditeljica: Janja Koren
Ob osamosvajanju Slovenije so bila pričakovanja javnosti, ekonomistov in gospodarstvenikov o prihodnosti slovenskega gospodarstva zelo različna. Nekateri so v samostojni državi videli jamstvo za gospodarski razcvet in Švico za prvim ovinkom, drugi so svarili pred popolnim gospodarskim polomom. In kje smo zdaj, po 25 letih? Kako uspešno je Slovenija obvladovala gospodarske izzive, kako trdoživo je (bilo) slovensko gospodarstvo, katera kriza je bila zanj hujša – tista v letih 1991 in 1992, ko je izgubilo 60% trga ali tista, ki je izbruhnila leta 2008? O uspešnosti gospodarstva in ekonomske politike ter o zgrešenih potezah in zamujenih priložnostih bodo v Studiu 25 razmišljali ekonomist dr. Mojmir Mrak, zgodovinar dr. Aleksander Lorenčič, ustanovitelj družinskega podjetja Lumar Milan Lukić in direktor BSH Nazarje Boštjan Gorjup. Voditeljica: Janja Koren
Pogovor o slovenski osamosvojitvi, ki se je zgodila v času ugodnih mednarodnih okoliščin, o storjenih napakah pri vodenju države in o usodnih spremembah Evropske unije, ki bi nas morale skrbeti. Gosti: dr. Dimitrij Rupel, dr. Andrej Capuder, Gregor Golobič. Voditeljica Rosvita Pesek.
Pogovor o slovenski osamosvojitvi, ki se je zgodila v času ugodnih mednarodnih okoliščin, o storjenih napakah pri vodenju države in o usodnih spremembah Evropske unije, ki bi nas morale skrbeti. Gosti: dr. Dimitrij Rupel, dr. Andrej Capuder, Gregor Golobič. Voditeljica Rosvita Pesek.
25 let po plebiscitu, ki je usodno zaznamoval življenje Slovenk in Slovencev, bomo v televizijski studio povabili obraze, ki so jih naše kamere zaznale prav na ta dan, 23.12.1990. Kot je znano je politična elita na izide čakala v Cankarjevem domu, televizijske kamere in novinarka Lidija Hren so bile zraven. Iskrenega veselja in zgodovinskih izjav se je tudi na ulicah nabralo veliko, ponekod že od jutranjih ur, ko so se odprla volišča. Voditeljici oddaje Slovenija moja država – takšen naslov je imel televizijski večer tudi 23.12.1990 – bosta tokrat Lidija Hren in Rosvita Pesek.
25 let po plebiscitu, ki je usodno zaznamoval življenje Slovenk in Slovencev, bomo v televizijski studio povabili obraze, ki so jih naše kamere zaznale prav na ta dan, 23.12.1990. Kot je znano je politična elita na izide čakala v Cankarjevem domu, televizijske kamere in novinarka Lidija Hren so bile zraven. Iskrenega veselja in zgodovinskih izjav se je tudi na ulicah nabralo veliko, ponekod že od jutranjih ur, ko so se odprla volišča. Voditeljici oddaje Slovenija moja država – takšen naslov je imel televizijski večer tudi 23.12.1990 – bosta tokrat Lidija Hren in Rosvita Pesek.