Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno in ekscentrično hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Čutna usodna ženska se je v petdesetih pojavljala ob velikih imenih, kot so Humphrey Bogart, Robert Mitchum, Lana Turner in Kirk Douglas, leta 1952 pa je za nastop v Minnellijevem Mestu iluzij prejela oskarja za stransko žensko vlogo. Mladi Turner jo je spoznal leta 1978 v Liverpoolu, kjer je igralka, takrat že v poznih petdesetih, nastopala v manjših gledaliških produkcijah. FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU / FILM STARS DON'T DIE IN LIVERPOOL Režija: Paul McGuigan / Scenarij: Peter Turner in Matt Greenhalgh / Igrajo: Annette Bening, Jamie Bell, Kenneth Cranham, Julie Walters, Jodie McNee, Stephen Graham, Joanna Brookes, Pete Lee-Wilson, Jay Villiers, Marina Bye, Vanessa Redgrave, Frances Barber, Pandora Colin, Alexander Arnold, Gemma Oaten
Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca
Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca
Drama. Sedemnajstletna Poljakinja Ola mora sama odpotovati na Irsko, od koder bo pospremila domov truplo očeta, ki je umrl v delovni nesreči. Ker sta bila odtujena, ga ni najbolje poznala, zato svoja čustva odrine stran. Bolj jo zanima, ali je pokojnemu očetu uspelo privarčevati denar za avto, kot je bil obljubil. Najstnica mora na poti do Irske čez različne birokratske ovire, a ker je prebrisano dekle, ki je odraščalo na ulici, jih uspešno premaga. Na poti izve marsikaj o svojem očetu, predvsem pa ugotovi, da ji ni mar za avto, ampak si želi čim več izvedeti o očetu … I NEVER CRY / POLJSKA, IRSKA / 2020 Režija: Piotr Domalewski / Scenarij: Piotr Domalewski / Igrajo: David Pearse, Tomasz Zietek, Cosmina Stratan, Kinga Preis, Arkadiusz Jakubik, Paul Boyle, Zofia Stafiej, Ann-Marie O'Connor ...
Skupne korenine in zanimanja družijo bistrega dečka in potrtega filmskega zvezdnika na čustvenem potepu po Senegalu. Yao, mlad fant, ki rad bere in sanja o pustolovščinah, pobegne iz svoje vasi v severnem Senegalu. Potuje skoraj štiristo kilometrov daleč do Dakarja, da spozna svojega junaka, priljubljenega francoskega igralca, ki je na obisku svoje domovine. Zvezdnik Seydou Tall je večino odraslih let preživel v Franciji, kjer se je tudi poročil in dobil otroka. A zdaj njegov zakon razpada, tudi njegov otrok se očeta izogiba … Seydou zgrabi priložnost, da odigra očetovsko vlogo, in se odloči, da bo Yaa pospremil domov, v rojstni kraj. Ko skupaj potujeta po poteh, polnih presenečenj, se igralec zave, da se vrača tudi k svojim koreninam. Izvirni naslov: YAO / Francosko-senegalski film, 2019 / Režija: Philippe Godeau / Scenarij: Agnes de Sacy, Philippe Godeau, Kossi Efoui / Igrajo: Omar Sy, Lionel Luois Basse, Fatoumata Diawara
Izvrstna črnohumorna miniatura o rojevanju spirale nasilja, ki bi se lahko zgodila tudi pri nas, je na festivalih v Benetkah in Torontu doživela odlične kritike. Baldwin in Inga živita v vrstni hišici precej tipično življenje srednjega sloja. Še največ težav jima povzroča sin, ki ga je žena zaradi domnevne nezvestobe vrgla na cesto. Njuno življenje se zaplete, ko se privlačna soseda, nova žena sicer prijaznega Konrada, začne pritoževati nad senco, ki jo na njun vrt meče prelepo košato drevo. Toda to je tam že od nekdaj … Baldwin bi mogoče še popustil, zavistna Inga pa nikakor ne. Banalen sosedski prepir obe družini potegne v umazano in nasilno igro. Originalni naslov: UNDIR TRENU Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Hafsteinn Gunnar Sigurdhsson Scenarij: Huldar Breidhfjoerdh, Hafsteinn Gunnar Sigurdhsson Igrajo: Steinthor Hroar Steinthorsson, Edda Bjoergvinsdottir, Sigurdhur Sigurjonsson
Komična romanca. Rosa je prijetna petinštiridesetletnica, šivilja pri filmskem studiu in teta v zelo zahtevni družini, v kateri vsi računajo na njeno pomoč; oče, ki je po materini smrti osamljen, bi se rad preselil k njej, brat Armando potrebuje varstvo za svoja otroka, sestra Violeta je tudi zelo zaposlena in jo vsak trenutek potrebuje. In potem je tu še Lidia, Rosina hči z dojenčkoma, ki se zdi obupana in depresivna. Živjenje v Manchestru, kamor se je preselila k fantu, se namreč ni začelo, kakor je pričakovala. Rosa nenadoma ugotovi, da je vse življenje živela za druge, sebe pa je zanemarjala. To se mora končati, stvari mora vzeti v svoje roke. Tudi če to pomeni oživiti njihovo staro družinsko obrt. Toda hitro ugotovi, da imajo vsi sorodniki svojo računico, zato bo vsak premik v novo smer, kot si je začrtala Rosa, težaven … ROSA'S WEDDING / SPAIN, FRA / 2020 Režija: Icíar Bollaín / Scenarij: Icíar Bollaín, Alicia Luna, Lina Badenes / Igrajo: Candela Peña, Sergi López, Nathalie Poza, Ramón Barea, Paula Usero, Xavo Giménez, Paloma Vidal, Lucín Poveda, María José Hipólito, María Maroto …
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Počitnice v Italiji trem prijateljicam pomagajo odkriti svetlo plat življenja. Tri najboljše prijateljice iz Danske pripotujejo v italijansko Apulijo, kjer se udeležijo kuharskega tečaja. Namen potovanja je, da v zrelih letih izkusijo nekaj novega, obnovijo prijateljstvo in ozdravijo rane, ki so prišle s starostjo in življenjskimi preizkušnjami. Marie se spopada z občutki zavrženosti, ker jo je mož zapustil. Berling je večna samotarka, ki ne razmišlja o letih in polno uživa življenje, a v resnici jo muči spor s hčerjo. Vanja pa se oklepa preteklosti, po moževi smrti se tolaži s spomini in si ne upa živeti naprej. Trdožive ženske s severa se stežka privajajo na sproščeno sredozemsko vzdušje. A prav to jim pomaga, da počasi prebolijo težave, zgladijo medsebojne napetosti in se imajo enkrat za spremembo preprosto dobro. Izvirni naslov: MADKLUPPEN / Danski film, 2020 / Režija: Barbara Topsøe-Rothenborg / Scenarij: Anne-Marie Olesen / Igrajo: Karoline Hamm, Stina Ekblad, Troels Lyby
Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly
Izjemen italijanski politični film o korupciji je delo Francesca Rosija, enega od največjih avtorjev italijanske povojne kinematografije. V revni neapeljski četrti se nekega dne nenadoma zruši stanovanjska stolpnica in pod seboj pokoplje številne nedolžne žrtve. Globoko pretreseni meščani zahtevajo, da oblasti najdejo krivca za tragično nesrečo. Komunistični mestni svetnik De Vita je ogorčen zaradi dogodka in sproži preiskavo. Odkrije korupcijsko mrežo, v katero so vpleteni politiki in nepremičninsko podjetje. A to je le vrh ledene gore, saj se postopoma razkriva veliko širši problem, brezupen položaj neapeljske družbe v primežu koristolovcev, »podgan«, ki sistem prostega trga izkoriščajo za zasebne interese in dobiček, za družbo in ljudi pa jim ni mar. V verigi številnih udeleženih pri gradnji stolpnice nazadnje nihče ni pripravljen prevzeti odgovornosti za svoje napake. Krivci se zaradi lukenj v zakonih izognejo kazni, njihove umazane roke pa mečejo še temnejše sence na ubogo mesto. Film predvajamo v okviru projekta TuEU! Moč javnosti. Leta 1963 je osvojil zlatega leva za najboljši film na festivalu v Benetkah. Izvirni naslov: LE MANI SULLA CITTÀ / Italijansko-francoski film, 1963 / Režija: Francesco Rosi / Scenarij: Francesco Rosi, Raffaele La Capria / Igrajo: Rod Steiger, Salvo Randone, Guido Alberti
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Drama. Anna poučuje violino na srednji glasbeni šoli v Berlinu. Poročena je s Francozom Bronskyjem, ki violine izdeluje. Tudi njun desetletni sin Jonas igra violino, vendar ni tako nadarjen kot Annin učenec Alexander. Anna kljub nasprotovanju kolegov učiteljev prevzame Alexandrove učne ure, saj trdno verjame vanj. Zato se mu posveti bolj kot svojemu sinu. To njenega moža razjezi, in začneta se odtujevati. Med učencema pa je čutiti napetost, ki se sprevrže v tekmovalnost. Odnosi v družini so vse bolj napeti, Anna poišče uteho pri sodelavcu Christianu in na njegovo prigovarjanje privoli, da bo zaigrala v kvartetu. Ko ji na koncertu spodleti, je pod vse hujšim pritiskom. Neuspeh želi prikriti s še bolj obsesivnim poučevanjem Christiana in ga pripraviti na zaključni izpit. Toda na dan izpita se zgodi pretresljiva nesreča … DAS VORSPIEL / THE AUDITION / GER, FRA /2019 Režija: Ina Weisse / Scenarij: Daphne Charizani, Ina Weisse / Igrajo: Nina Hoss, Simon Abkarian, Jens Albinus, Sophie Rois, Thomas Thieme, Winnie Böwe, Ilja Monti, Serafin Mishiev, William Coleman, Mikayel Hakhnazaryan …
Odštekana komedija o ekscentrični družini. William je osamljeni deček brez sreče v življenju, saj je njegova mama duševno bolna, po očetovi smrti pa se je primoran preseliti k neurejenemu stricu. Njegov stric Nils ni ravno pedagoški tip, kar pa ne prepreči njune vzajemne ljubezni in hudomušnega sožitja. Dovzetni deček strica spremlja pri kvartaških seansah in blažjih nezakonitih dejavnostih. Nekega dne William odkrije, da želi krajevni gangsterski šef zaradi visokih dolgov Nilsa sankcionirati. Deček zbere pogum in obišče gangsterja ter v zameno za sprehajanje njegovega pasjega ljubljenčka stricu »kupi« enotedenski zamik odplačila dolgov. Nils je tako ganjen nad nečakovo gesto, da začne spreminjati svoje slabe navade. William pa končno vzpostavi komunikacijo s svojo mamo. Izvirni naslov: JEG ER WILLIAM / Danski film, 2018 / Režija: Jonas Elmer / Scenarij: Kim Fupz Aakeson / Igrajo: Alexander Magnússon, Rasmus Bjerg, Stinne Henriksen
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Znanstvenofantastična podoba osamljenosti sredi praznine vesolja kljub meditativnemu pridihu Kubricka in Tarkovskega nosi provokativen avtorski pečat priznane francoske režiserke, ki se drzno preizkuša v najrazličnejših žanrih. Globoko v vesolju, onstran našega Osončja, Monte in njegova komaj rojena hči Willow prebivata na vesoljski postaji v popolni izolaciji. Moški, vajen samote in oborožen z neskončno samodisciplino, ki naj bi ga varovala pred najrazličnejšimi skušnjavami in poželenjem, je bil nekoč med na smrt obsojenimi zaporniki, izgnanimi v praznino vesolja. Pravzaprav nikoli ni želel postati oče, uporabljeno je bilo le njegovo seme. Na poti v črno luknjo, kjer sta čas in prostor brez pomena, mora spoznati novo, očetovsko poslanstvo … Originalni naslov: HIGH LIFE Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: znanstvenofantastični film Režija: Claire Denis Scenarij: Claire Denis, Jean-Pol Fargeau, Geoff Cox Igrajo: Robert Pattinson, Juliette Binoche, André Benjamin, Lars Eidinger
Klasika poljske avtorice Agnieszke Holland o drastičnih odločitvah judovskega dečka, da bi skril svojo judovsko identiteto in preživel v času holokavsta. Deček Sally je po kristalni noči, uverturi v pogrom nad judovskim prebivalstvom leta 1938, odtrgan od svoje judovske družine. Dve leti preživi v ruski sirotišnici, kjer mu v glavo vtepajo komunistično ideologijo. Ko pa nacistični vojaki pridejo v Rusijo, pretkani Sally te prepriča, da je po izvoru Arijec, in zamenja strani. Izkoristi tudi svoje znanje ruščine in postane neprecenljiv tolmač, nato pa po naključju še vojni junak. A Sally vse težje vzdržuje svojo maškarado, ko se pridruži Hitlerjevi mladini in se zaljubi v Leni, zagrizeno antisemitko. Po judovski tradiciji je obrezan, a to skriva pred dekletom, saj bi ga prav ta telesna posebnost lahko izdala. Skrivanje mu povzroča hude muke. Po letih pretvarjanja in trpljenja si želi, da bi razkril svojo pravo identiteto. Film predvajamo v okviru projekta TuEU! Moč javnosti. Posnet je bil po resnični zgodbi Solomona Perela, zdaj že skoraj 100-letnika, ki mu je v mladosti uspelo ubežati tragični usodi Judov v času nacizma tako, da se je predstavljal kot Nemec. Izvirni naslov: EUROPA EUROPA / Koprodukcijski film, 1990 / Režija: Agnieszka Holland / Scenarij: Paul Hengge, Agnieszka Holland / Igrajo: Marco Hofschneider, Julie Delpy, Hanns Zischler
Film Znoj pripoveduje zgodbo treh dni v življenju Sylwie Zając, poljske motivatorke fitnesa, ki si je na spletu ustvarila ime in kariero. Čeprav ima na stotine sledilcev, sodeluje s poštenimi partnerji in ima veliko prijetnih znanstev, je v bistvu osamljena in išče iskrena čustva, pravo intimno življenje, v katerem bi uživala. Med razgibanimi nastopi se giblje graciozno in na videz samozavestno, a njeni hladni nasmeški pripovedujejo drugo zgodbo kot celotna podoba; skozi široko razprte modre oči zaslutimo strah in tesnobo in dobimo občutek, da se bo vsak čas zlomila … ZNOJ / SWEAT / POLSKA, SWE / 2020 Režija: Magnus von Horn / Scenarij: Magnus von Horn / Igrajo: Magdalena Kolesnik, Julian Swiezewski, Aleksandra Konieczna, Zbigniew Zamachowski …
Nizko proračunski znanstvenofantastični film, posnet v neodvisni produkciji. Neupravičeno spregledan film prejšnjega desetletja, ki so ga v kinematografih zasenčili bolj oglaševani filmi velikih studiev. A počasi si pridobiva status kultnega filma. Zgodbo o misiji na Jupitrovo luno Evropo pripoveduje dr. Samantha Unger, direktorica podjetja Europa Ventures, ki je podvig financiralo. Namen misije je bil preveriti znake življenja na tem satelitu. Mednarodno ekipo je sestavljalo šest astronavtov. Pol leta po začetku potovanja je njihovo plovilo zašlo v solarno nevihto, ki je povzročila napako na komunikacijskih sistemih, zato je nadzorni center na Zemlji izgubil stik z njimi. Ekipa se je kljub težavam odločila, da bo nadaljevala pot do cilja, in tam ji je uspelo srečno pristati. Njeni posnetki pa pokažejo zanimiva odkritja o življenju na Evropi. Originalni naslov: EUROPA REPORT Leto produkcije: 2013 Država: ZDA Žanr: znanstvenofantastični film Režija: Sebastián Cordero Scenarij: Philip Gelatt Igrajo: Sharlto Copley, Michael Nyqvist, Christian Camargo, Anamaria Marinca
Zaradi alegorične povesti o totalitarizmu in konformizmu so avtorju Janu Nĕmcu dosmrtno prepovedali ustvarjanje v komunistični Češkoslovaški. Zgodba je preprosta: skupinica prijateljev srednjih let se nekega lepega popoldneva odpravi na piknik na podeželju. Sredi prijetnega druženja jih obkolijo neznanci, ki se vedejo skrajno nenavadno in ukazovalno. Izletniki se na provokacije neznancev sprva ne odzivajo, postopoma pa se uklonijo njihovi moči in se pustijo odpeljati na gostijo, kjer dokončno izgubijo svobodno voljo. Film Jana Nĕmca je bil zaradi jasne alegorije nerazumnega totalitarnega režima in prikaza konformizma, zaradi katerega se prebivalstvo v tem filmu skoraj brez odpora ukloni oblasti, prepovedan od leta 1966 do leta 1988. Ko je prišel iz 'bunkerja', je hitro zaslovel kot eden od najbolj kontroverznih filmov v zgodovini evropske kinematografije. Češki narodni arhiv je film letos obnovil, digitalno restavriran pa na našo televizijo prihaja kmalu po avgustovski premieri na Češkem. Film predvajamo v okviru projekta TuEU! Moč javnosti. Izvirni naslov: O SLAVNOSTI A HOSTECH / Češkoslovaški film, 1966 / Režija: Jan Nĕmec / Scenarij: Ester Krumbachová / Igrajo: Ivan Vyskočil, Jan Klusák, Jiří Nĕmec
Fountain (2017), komedija, ki jo je Vojnović posnel stoletje po tem, ko je Marcel Duchamp razstavil svoje znamenito delo Fountain, v osnovi nič drugega kot pisoar. Original velja za izgubljenega, replike pa so bile predmet mnogih afer, saj so na razstavah po svetovnih muzejih številni obiskovalci poskušali in tudi uspevali urinirati vanje, jim nasilno vračati osnovni namen. Fountain je spremenil svet umetnosti, a kje je original? In če ga je nekdo vrnil nazaj v stranišče, je še umetniško delo? Fountain (2017), a comedy made by Vojnović a century after Marcel Duchamp exhibited his famous work Fountain, which was basically a mere urinal. Its replicas have been implicated in a number of affairs when people visiting exhibitions in museums around the globe were trying to give the work its original purpose by force. At the 100th anniversary the question poses itself: What if somebody put it back into a bathroom, is it then still a work of art?
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Kratki dokumentarni film Abesinija režiserja Karpa Godine iz leta 1999 o ozkotirni železniški progi Trst-Poreč, dolgi 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. A short documentary Abyssinia by the director Karpo Godina from 1999 about the narrow-gauge 123 kilometer railway Trieste-Poreč. The line was inaugurated on December 15, 1902,. The route was given three names by the people: La Parenzana, Porečanka and Porečka. In 1935, Italy abolished the line and sold it off. The tracks were loaded onto a ship for war purposes and taken to Abyssinia. Somewhere in the Mediterranean, the ship sank with all its cargo. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Fran Milčinski Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Fran Milčinski Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Avtošola ni samo komično-groteskno-kriminalna zmes žanrov, ampak tudi portret družbe, prikazane skozi prizmo ironije« (Ana Jurc, MMC RTV SLO). »Driving school is not only a comic-grotesque-criminal hibrid of genres, but also a portrait of society shown through the prism of irony« (Ana Jurc, MMC RTV SLO). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Drugi celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, diplomanta znamenite praške FAMU. Drugi celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja, diplomanta znamenite praške FAMU. Družinski film je češko-slovaško-nemško-francosko-slovenska koprodukcija. »Če je bila Mlada noč že odličen prvenec, je mladi režiser svoje raziskovanje človeške nravi v Družinskem filmu še nadgradil in z njim ustvaril nekaj zelo samosvojega. Gledalcu spretno nastavlja pasti – zbuja pričakovanja, ki jih vztrajno in spretno spodkopava« (Denis Valič, filmski kritik). The second feature film by the Slovenian director Olmo Omerzu, a graduate of the famous Prague FAMU. Family Film is a Czech-Slovak-German-French-Slovenian coproduction. »If A Night Too Young was already a great debut, the young director further developed his research of human nature in the Family Film and created something very unique. He skillfully sets traps for the viewer - he arouses expectations, which he then persistently and skilfully undermines« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Uspešnica, ki si jo je v kinu do leta 2018 ogledalo skoraj 130.000 gledalcev. »Režiser tabora prelevi v alegorijo Slovenije. Taborniki so na počitnicah – kot Slovenija, ki troši več, kot ustvari. Taborniki so razdeljeni, sprti (žabarji vs. Štajerci) – kot Slovenci, ki ne najdejo soglasja. Taborniki izgubljajo najmlajše člane, ki nenadoma odkorakajo v neznano – kot Slovenija, ki izgublja nove, mlade generacije« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). A youth blockbuster with almost 130.000 cinema tickets sold. »The director transforms scout camps into an allegory of Slovenia. Scouts are on vacation - like Slovenia, which spends more than it creates. Scouts are divided, quarreling (inhabitants of Ljubljana vs. Štajerska) - like Slovenes who do not find consent. Scouts are losing the youngest members, who suddenly vanish into the unknown - like Slovenia, which is losing new, young generations ”(Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Mednarodna koprodukcija s slovensko udeležbo in s špansko igralko Victorio Abril. To je zgodba o zelo različnih materah: ena mora kaznovati, da sploh še zmore živeti, druga se mora sprijazniti s silo, da lahko preživi. To je zgodba o notranjem srdu in o nasilju, ki ju mora ena od obeh žensk pozunanjiti, da lahko v sebi opraviči svoj obstoj. Ženski medsebojno vplivata na življenji ene in druge in to na več presenetljivih načinov. An international coproduction with Slovenian participation and Spanish actress Victoria Abril. »This is a story of two very different mothers, the story of inner rage and violence and one woman’s need to externalize it in order to justify her own existence. The two influence over each other’s lives in the most unexpected ways« (Teona Strugar Mitevska, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Hvala za Sunderland s svežim scenarističnim in režijskim pristopom kaže slovensko družbo skozi dva sodobna fenomena: na eni strani je glavni junak Johan, pošten delavec stare šole na robu eksistence, po drugi strani pa se njegova zgodba na posrečen način prepleta z vzponom novodobne zvezde. »Hvala za Sunderland nas je zabaval in se nas dotaknil«, je zapisala žirija Festivala slovenskega filma (2012), ko ga je nagradila z vesno za najboljši celovečerni film. With its fresh screenwriting and directing approach, Thanks for Sunderland shows the Slovenian society through two modern phenomenas: on the one hand the main character is Johan, an honest old school worker on the brink of extinction, and on the other hand the story is connected with the rise of a contemporary star. »Thanks for Sunderland has entertained us and at the same time it touched us,« wrote the jury of the Festival of Slovenian Film (2012), when awarding the film with Vesna for the best feature film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Celovečerni igrani prvenec slovenskega režiserja Olma Omerzuja, njegov diplomski film na znameniti praški FAMU. Mlada noč je »dokaz, kako hitro mora danes dozoreti otrok, če hoče preživeti, postati konkurenčen in se vključiti v svet, v katerem so vsi krivi, poraženi, prikrajšani in pogrešljivi« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist. Češki filmski kritiki so ga leta 2013 izbrali za »odkritje leta«, uspešno mednarodno pot pa je začel na filmskem festivalu v Berlinu, uvrščen je bil tudi v tekmovalni program festivala Liffe. A feature film debut by the Slovenian director Olmo Omerzu. A Night Too Young is his graduation film at the famous Prague FAMU. The film is a "proof of how quickly a child must grow up today if he wants to survive, become competitive and join a world in which everyone is guilty, defeated, deprived and replaceable" (Marcel Štefančič Jr., film critic). Czech film critics named the film and the director as the »discovery of the year« in 2013. It began its successful international path at the Berlin Film Festival and was also part of the competition program of the Ljubljana Liffe Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Finalist za nominacijo za tujejezičnega oskarja leta 2010. Najboljši bolgarski celovečerec na mednarodnem filmskem festivalu v Sofiji in prejemnik nagrade občinstva. Svet je velik in rešitev je za vogalom, po literarni predlogi Ilija Trojanova, je zgodba o Aleksu, vnuku karizmatičnega Bai Dana (Miki Manojlović), ki se z dedovo pomočjo odpravi na popotovanje, iskanje samega sebe. Mednarodna koprodukcija s slovensko udeležbo. Selected among the finalists for the Foreign Language Oscar in 2010. Best Bulgarian feature film at the Sofia International Film Festival and the Audience Award recipient. The story of Alex, who, with the help of his charismatic grandfather, Bai Dan (Miki Manojlović), embarks on a journey in search of his real self. International coproduction with Slovenian participation. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Življenjska zgodba letečega fotoreporterja in snemalca Edija Šelhausa, ki je v objektiv lovil zgodovinske dogodke od konca druge svetovne vojne pa vse do konca tisočletja. The film is a story about the legendary photographer who was recording Slovenian history from the end of WW2 to the end of the 20th centry. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Karavla je komedija Rajka Grlića o ljudeh, ki jih le še korak loči od tragedije. »Pred vsako naravno katastrofo, najsi gre za navadno poletno nevihto ali pravo kataklizmo, nastopi trenutek popolno tišine. Trenutek, v katerem vse obstane in tudi trenutek, o katerem nihče ne želi govoriti. To se dogaja v naravi, v družbi in v vseh civilizacijah. Karavla je komedija, ki se dogaja v enem takih trenutkov« (Rajko Grlič, režiser in scenarist). Mednarodna koprodukcija s slovensko udeležbo je med drugim prejela nagrado občinstva na tržaškem in zlato areno na puljskem filmskem festivalu za vlogo Emirja Hadžihafizbegovića. Border Post (Karaula) is a comedy by Rajko Grlić about people who are only one step away from tragedy. »Before every natural disaster, be it an ordinary summer storm or a real cataclysm, there is a moment of complete silence. A moment in which everything stops and also a moment in which no one wants to talk. This happens in nature, in society and in all civilizations. Border Post is a comedy that takes place in one such moment« (Rajko Grlič, director and screenwriter). The international coproduction of the countries of the former Yugoslavia received the Audience Award at the Trieste and Golden Arena at the Pula Film Festival for the role of Emir Hadžihafizbegović. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Avtobiografska pripoved o odraščanju v Ljubljani med 2. svetovno vojno pod italijansko okupacijo. Film Ljubljana je ljubljena so na Festivalu slovenskega filma leta 2005 nagradili s tremi nagradami: vesno za posebne dosežke je prejel filmski skladatelj Urban Koder, z vesno za glavno vlogo je bila nagrajena Nataša Barbara Gračner, posebno nagrado pa je žirija namenila Matjažu Klopčiču za »svež elan in lirični odnos do osebnega spomina, s katerima ustvari svojsko fresko, s posebnim hommagem ženskim likom.« An autobiographical story about growing up in Ljubljana during World War II under Italian occupation. The film Ljubljana the Beloved was awarded three prizes at the Festival of Slovenian Film in 2005: Vesna for special achievements was awarded to music composer Urban Koder, Vesna for leading role was awarded to Nataša Barbara Gračner, and a special prize was awarded to Matjaž Klopčič for »fresh elan and lyrical attitude to a personal memory, with which he creates his own fresco, with a special homage to the female character.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Kadar bralec seže po delu Edvarda Kocbeka (1904 – 1981) se kar hote ali nehote, skupaj s pesnikom znajde pogreznjen v zgodovino. Ta dokumentarec pa je bil leta 2004 narejen z enim samim namenom: da bi nas razbremenil zgodovine in nam približal tistega Kocbeka, ki se nam zdi največji. Pesnika, v katerem je tudi politik in moralist, razumnik in mistik, asket in poželjivec. Prejemnik viktorja za najboljši dokumentarni TV film. When the reader approaches the work of Edvard Kocbek (1904 - 1981), he find himself (together with the author) immersed in history. This documentary, however, was made in 2004 with a single purpose: to relieve us of the burden of history and to bring us closer to the Kocbek who seems the greatest to us. A poet but also also a politician and a moralist, a rationalist and a mystic, an ascetic and a lustful man. The film won the Best Documentary TV Movie Victor award. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarni portret svetovljana. Dokumentarec o legendarnem slovenskem izumitelju Petru Florjančiču (1919-2020), ki je prijateljeval z Marlene Dietrich, Audrey Hepburn, Luchinom Viscontijem, Vittoriem de Sico, Dyrrylom Zanuckom … jih vse preživel in doživel sto let. Med drugim je izumil okvirček za diapozitive, plastično zadrgo in razpršilec za parfume. »Poseben film o zelo posebnem človeku, ki gledalca navkljub dokumentarnemu pristopu popelje v svet največje fikcije«, je zapisala žirija Festivala slovenskega filma leta 2002, ko je film Karpa Godine nagradila z posebnim priznanjem. A documentary portrait of a cosmopolitan. A documentary about the legendary Slovenian inventor Petar Florjančič (1919-2020), who befriended Marlene Dietrich, Audrey Hepburn, Luchin Visconti, Vittorio de Sico, Darryl Zanuck… survived them all and lived a hundred years. Among other things, he invented a perfume atomiser and the plastic photographic slide frame. »A special film about a very special man, which, despite its documentary approach, takes the viewer into the world of greatest fiction,« wrote the jury of the Festival of Slovenian Film in 2002, when Karpo Godina's film was awarded the special prize. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarni portret svetovljana. Dokumentarec o legendarnem slovenskem izumitelju Petru Florjančiču (1919-2020), ki je prijateljeval z Marlene Dietrich, Audrey Hepburn, Luchinom Viscontijem, Vittoriem de Sico, Dyrrylom Zanuckom … jih vse preživel in doživel sto let. Med drugim je izumil okvirček za diapozitive, plastično zadrgo in razpršilec za parfume. »Poseben film o zelo posebnem človeku, ki gledalca navkljub dokumentarnemu pristopu popelje v svet največje fikcije«, je zapisala žirija Festivala slovenskega filma leta 2002, ko je film Karpa Godine nagradila z posebnim priznanjem. A documentary portrait of a cosmopolitan. A documentary about the legendary Slovenian inventor Petar Florjančič (1919-2020), who befriended Marlene Dietrich, Audrey Hepburn, Luchin Visconti, Vittorio de Sico, Darryl Zanuck… survived them all and lived a hundred years. Among other things, he invented a perfume atomiser and the plastic photographic slide frame. »A special film about a very special man, which, despite its documentary approach, takes the viewer into the world of greatest fiction,« wrote the jury of the Festival of Slovenian Film in 2002, when Karpo Godina's film was awarded the special prize. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Prejemnik leva prihodnosti za najboljši prvenec na beneškem filmskem festivalu. »Kruh in mleko je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo vse, da ju ne bi našli. Film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih poznamo vsi« (Jan Cvitkovič, režiser in scenarist). Awarded with the Lion of the Future for the Best Debut at the Venice Film Festival. »Bread and Milk is a crude and concurrently tender film about people who are searching for warmth and love, and yet everything they do sets the odds against them. A film about people living between heaven and hell. About people we all know. (Jan Cvitkovič, director in screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Socialna drama o mladih prestopnikih. Film režiserja in scenarista Mirana Zupaniča na vizualni in zvočni ravni »spretno poudarja tisti neopredeljivi mladostniški angst, ki je v jedru pripovedi in ki mlade junake na robu zakona preganja še veliko bolj kot njihove konvencionalnejše vrstnike« (Peter Stanković, filmski zgodovinar). Barabe so na Festivalu slovenskega filma prejele več nagrad: Primož Bezjak (priznanje Stopov igralec leta), Radovan Čok (vesna za najboljšo fotografijo) in Alan Hranitelj (vesna za najboljšo kostumografijo). A social drama about juvenile delinquents. Visually and auditorily, the film by the director and screenwriter Miran Zupanič »skillfully emphasizes the indefinable youthful angst that is at the core of the story and that haunts young heroes on the margins of law much more than their more conventional peers« (Peter Stanković, film historian). Barabe received several awards at the Festival of Slovenian Film: Primož Bezjak (Stop Actor of the Year award), Radovan Čok (Vesna for best photography) and Alan Hranitelj (Vesna for best costume design). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Ultranasilen kriminalni triler. Prejemnik dveh vesen na Festivalu slovenskega filma. Izrazito avtorski film o vsiljivcu med skupino profesionalnih pokerašev, ki ga je Vinci Vogue Anžlovar v maniri renesančnega človeka (so)ustvaril kot scenarist, režiser, pisec glasbe, montažer in scenograf. Poker (2001) je prvi celovečerec v zgodovini slovenskega filma, ki je bil posnet z digitalno kamero, in sicer v nekdanji tovarni koles Rog v Ljubljani. An ultra-violent crime thriller. Awarded with two Vesna Awards at the Festival of Slovenian Film. A distinctly auteur film about an intruder among a group of professional poker players, created by Vinci Vogue Anžlovar in the manner of a Renaissance man: as a screenwriter, director, composer, editor and production designer. Poker (2001) is the first feature film in the history of Slovenian film to be shot with a digital camera, in the former Rog bicycle factory in Ljubljana. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Mladinski film o uhajanju izpod starševskih spon. »Jane Kavčič, ki je bil tu že od prvega slovenskega povojnega filma (Francetu Štiglicu je leta 1948 asistiral pri filmu Na svoji zemlji) je vse svoje filme – tudi mladinske – vedno snemal kot trilerje. Žanru je dal svoj spin« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). A youth film about escaping from parental restrictions. »Jane Kavčič has been here since the first Slovene post-war film (he assisted France Štiglic in the film On Our Own Land in 1948) and always shot all his films - including youth films - as thrillers. He gave his spin to the genre« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Temačna fantazija o moči in oblasti, ki jo je režiser Sašo Podgoršek posnel z estetiko videospota. Avtor scenarija je pevec skupine Demolition Group Goran Šalamon. »Na formalni ravni navdušuje njegov dinamičen vizualni in zvočni slog, na vsebinski pa se njegovo brezkompromisno kopičenje manipulacij zle klike sestavlja v presunljivo pričevanje o izgubljenosti malega človeka v nečem, kar so politične elite v tistem času enoglasno slikale kot svobodni svet« (Peter Stanković, filmski zgodovinar). Prejemnik dveh vesen na Festivalu slovenskega filma (kostumografija in montaža). A dark fantasy about power and authority, shot by the director Sašo Podgoršek with the aesthetics of a videospot. The author of the script is the singer of the Demolition Group Goran Šalamon. »The film impresses with its dynamic visual and sound style and is, with its hoarding of manipulations of the evil clique, a stunning testimony to the loss of a small man in a world that political elites at the time unanimously portrayed as a free world« (Peter Stanković, film historian). Awarded with two Vesna awards at the Festival of Slovenian Film (costume design and editing). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Romantična komedija iz dijaškega življenja. Prva prava slovenska komedija, ki jo je posnel Čeh František Čap s kopico takrat neprofesionalnih igralcev. »Vesna je tehnično brezhiben film, s katerim je Čap slovensko kinematografijo zavihtel na povsem novo raven kvalitete filmskega izraza. Film odlikujejo elegantna montaža, vsebinski dialogi, duhoviti humorni vložki ter konvencionalna, a občutena kompozicija« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po glavni vlogi Vesne se imenujejo najpomembnejše slovenske filmske nagrade vesna. A romantic comedy about the lives of high-school students. The first real Slovenian comedy, shot by the Czech František Čap with a bunch of then non-professional actors. “Vesna is a technically flawless film, with which Čap has taken Slovenian cinema to a completely new quality level. The film is distinguished by an elegant editing, meaningful dialogues, witty humorous inserts and a conventional, but sensitive composition”(Dr. Peter Stanković, film historian). The most important Slovenian film awards are named after the leading role of Vesna. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Leto 1945, svetovna vojna je končana. V vas se vračajo vojaki, Jožeta Maleka pa najdlje ni. Žena Mimika in otroka Tinček in Olga vejo le to, da je pobegnil iz nemške armade v sovjetsko Rdečo armado. Življenje na vasi teče naprej. Družina je srečna. Ata celo preimenuje hči Olgo v Volgo, v spomin na Ruse. Toda nad zemljo se začno zbirati temni oblaki. Naenkrat ni več dobro, če si bil Stalinov vojak Maleka osumijo, da je informbirojevec. Na zaslišanju se sicer izmaže, ker se dela bedaka, zato pa zaprejo bratranca Vanča, ki mu je dal informacije. Razlastijo ga tudi kot agrarnega posestnika, saj bodo ustanovili kolektivne kmetijske zadruge. Sanje o socialističnem kulaku so bile pač le sanje. A political farce about complications brought on by collectivisation. The film set in eastern Štajerska after the Second World War was made by the director Matjaž Klopčič on the basis of the satirical theatrical piece by Tone Partljič. Polde Bibič and Milena Zupančič play in the main roles. »Sunny fields and endless meadows. On a visual level, the film is so strongly reminiscent of Blossoms in Autumn (Cvetje v jeseni) that it could also be titled Blossoms in Autumn 2: Forty Years Later« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Minimalistična drama o mladostni izgubljenosti. Svoj eksperimentalni celovečerni prvenec je režiser »posnel v duhu radikalnega realizma cinéma vérité« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar) in se z njim uvrstil na prestižni filmski festival v Berlinu. Krizno obdobje je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v kakovosti, kot so ga videli gledalci na premieri leta 1981. A minimalist drama about juvenile angst. The director made his experimental feature debut »in the spirit of radical realism of cinéma vérité« (Dr. Peter Stanković, film historian) and it entered the prestigious Berlin Film Festival. The Time of Crisis is now available online in digitized and restored versions, in the quality seen by viewers at its 1981 premiere. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Sentimentalna pripoved iz leta 1978 o težavah najstnikov in njihovem odkrivanju spolnosti. »Film je posnet v duhu, ki od daleč spominja na vizualni stil takrat aktualne softcore erotike in je zanimiv tudi kot prvi filmsko temeljit prikaz slovenskega socialističnega srednjega razreda« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Scenarij Ivana Potrča temelji na priljubljenem mladinskem romanu Branke Jurce Ko zorijo jagode iz leta 1974. Tudi film je požel veliko zanimanja: ob premiernem prikazovanju ga je v Ljubljani videlo 36.595 gledalcev, v celotni nekdanji Jugoslaviji pa več kot 200.000. A sentimental story about teenage problems and their exploration of sexuality. This 1978 film was shot in a »visual style reminiscent of the softcore erotica at the time« and is noteworthy as the first filmic portrayal of the Slovene socialist middle class flirting with consumerism (Dr. Peter Stanković, film historian). Ivan Potrč's screenplay is based on Branka Jurca's popular youth novel Ko zorijo jagode (1974). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Burka z mestne periferije in legendarna domača komedija (s ponarodelim citatom »Jok, brate, odpade«), v kateri med drugim zaigrajo Boris Cavazza, Bert Sotlar, Dare Valič in Milada Kalezić. Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v kakovosti, kot so ga videli gledalci na premieri 23. decembra 1977 v ljubljanskem kinu Union. A farcical comedy set in a suburban environment (with the popular quote »No, brother, won't happen«). This legendary Slovenian comedy starrs Boris Cavazza, Bert Sotlar, Dare Valič and Milada Kalezić. The film is now available online in digitized and restored versions, in the quality seen by viewers at the premiere on 23 December 1977 at the Union Cinema in Ljubljana. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Lirična pripoved o neuresničljivih željah. Posnel jo je France Štiglic leta 1975 po enem od najbolj znanih romanov prekmurskega pripovednika Miška Kranjca. »Film, ki bi s svojo človeško toplino lahko talil ledene gore« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A lyrical story about unfulfillable wishes. It was filmed by France Štiglic in 1975 on the basis of one of the most famous novels by Miško Kranjec from Prekmurje. »A film that could melt icebergs with its human warmth« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Melanholična pripoved o tragični ljubezni s slovenskega podeželja. Posneta leta 1973 po literarni predlogi Ivana Tavčarja v režiji Matjaža Klopčiča. Poleg Milene Zupančič in Poldeta Bibiča v glavnih vlogah film krasi legendarna filmska glasba, ki jo je napisal skladatelj Urban Koder. Cvetje v jeseni je prvi celovečerec, kjer je kot koproducent sodelovala RTV Ljubljana. Slovenija je leta 2012 prav s tem filmom začela proces digitalizacije in restavracije svojega bogatega video in avdio arhiva. A melanholic tale of tragic love. Based on the book by Ivan Tavčar, the film was directed in 1973 by Matjaž Klopčič. In addition to Milena Zupančič and Polde Bibič in the main roles, the film feautures legendary film music by the composer Urban Koder. Blossoms in Autumn is the first feature film coproduced by RTV Ljubljana, and it was with this film that RTV Slovenia began digitizing and restoring its rich video and audio archive in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Socialna drama o ekonomskih migrantih. Prvi slovenski film, ki se je leta 1965 spoprijel s težavami, ki so jih imeli delavci iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik v Sloveniji. Slovenija je v družbeno-kritičnem filmu Jožeta Babiča videti kot »dežela brezobzirnega etnocentrizma in ozkosrčnega šovinizma« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A social drama about economic migrants. The first Slovenian film from 1965 to tackle the problems of workers from other former Yugoslav republics in Slovenia. In Jože Babič's critical film, Slovenia is seen as »a land of ruthless ethnocentrism and narrow-minded chauvinism« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Andreja nepredvidljiva usoda vojnih dni loči od njegove izbranke, obenem pa se mora raziti tudi s svojo psico Kalo, ki si jo prilasti nemški oficir. Nemški teror je vedno bolj okruten, Andreju pa vseeno uspe pobegniti iz taborišča, kamor ga je poslal nemški okupator. Tudi njegova psica Kala pobegne nemškemu vojaku, tava po razdejanem svetu in se druži z volkovi. Ob osvoboditvi se tudi Andrej lahko vrne na svojo kmetijo, Kala pa postaja vedno bolj volčja. Bo Kala našla svojega pravega gospodarja? Bo njuno srečanje prekinil strel tik pred zdajci? Bo cviljenje mladičev tisto, ki bo potolažilo Andreja?
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost.
