Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tuji filmi
Romanca. Mati samohranilka Charlotte in poročen moški z družino Simon postaneta ljubimca. Njuno razmerje je moderno, brez resnih čustvenih obveznosti, zgolj za zabavo, prijetno druženje in uživanje. Zavedata se, da je njuna zveza brez upanja na ljubezen in prihodnost. Po prvem srečanju se začneta redno dobivati, presenečena, kako dobro se razumeta in kako prijetno jima je skupaj. Veliko se pogovarjata, izmenjujeta mnenja, poglede in življenjske izkušnje, njuni randevuji so iskrivi in zapolnjeni z »joie de vivre« … Na enem od srečanj se odločita, da bosta poskusila v troje. Z žensko, ne z moškim. Tako spoznata Louise, nežno in rahločutno ženo arhitekta, ki je veliko odsoten. Njihovo srečanje temeljno preoblikuje njuno zvezo … DIARY OF A FLEETING AFFAIR / CHRONIQUE D'UNE LIAISON PASSAGÈRE / FRANCIJA / 2022 Režija: Emmanuel Mouret / Scenarij: Pierre Giraud, Emmanuel Mouret / Igrajo: Sandrine Kiberlain, Vincent Macaigne, Georgia Scalliet, Maxence Tual, Stéphane Mercoyrol …
Romanca. Mati samohranilka Charlotte in poročen moški z družino Simon postaneta ljubimca. Njuno razmerje je moderno, brez resnih čustvenih obveznosti, zgolj za zabavo, prijetno druženje in uživanje. Zavedata se, da je njuna zveza brez upanja na ljubezen in prihodnost. Po prvem srečanju se začneta redno dobivati, presenečena, kako dobro se razumeta in kako prijetno jima je skupaj. Veliko se pogovarjata, izmenjujeta mnenja, poglede in življenjske izkušnje, njuni randevuji so iskrivi in zapolnjeni z »joie de vivre« … Na enem od srečanj se odločita, da bosta poskusila v troje. Z žensko, ne z moškim. Tako spoznata Louise, nežno in rahločutno ženo arhitekta, ki je veliko odsoten. Njihovo srečanje temeljno preoblikuje njuno zvezo … DIARY OF A FLEETING AFFAIR / CHRONIQUE D'UNE LIAISON PASSAGÈRE / FRANCIJA / 2022 Režija: Emmanuel Mouret / Scenarij: Pierre Giraud, Emmanuel Mouret / Igrajo: Sandrine Kiberlain, Vincent Macaigne, Georgia Scalliet, Maxence Tual, Stéphane Mercoyrol …
Tuji filmi
Bivša plesalka se vrne v šolo kot gimnazijska profesorica in gre v boj z razredom nemogočih dijakov. Lina je bivša plesalka, ki je ljubezen do književnosti in plesa v zadnjih letih potisnila na stran zaradi skrbi za družino. V želji, da bi si povrnila nekdanjo samostojnost, se zaposli kot profesorica v gimnaziji. A delo je zahtevnejše, kot se ji je sprva zdelo. Hitro se znajde na bojni nogi s kolegi, ki so v letih poučevanja nezainteresiranih dijakov postali zagrenjeni, učiteljski poklic pa vidijo kot Sizifovo delo. Tudi Lina se spopada z neobvladljivimi razredi najstnic in najstnikov, ki imajo do učnega procesa zavrnilen odnos. V nasprotju s kolegi pa še ni zagrenjena in vse svoje moči usmeri v iskanje novih načinov, kako mladostnikom približati snov. Njeni izvirni pristopi omrežijo večino dijakov, a nikakor niso po godu vodstvu šole. V njenem razredu je tudi nekaj arogantnih deklet, ki se novi učiteljici iz principa nočejo pokoriti. Izvirni naslov: XIa / Bolgarski film, 2015 / Režija: Georgi D. Kostov / Scenarij: Nikolaj Kolev / Igrajo: Jana Marinova, Bašar Rahal, Nikolaj Sotirov
Bivša plesalka se vrne v šolo kot gimnazijska profesorica in gre v boj z razredom nemogočih dijakov. Lina je bivša plesalka, ki je ljubezen do književnosti in plesa v zadnjih letih potisnila na stran zaradi skrbi za družino. V želji, da bi si povrnila nekdanjo samostojnost, se zaposli kot profesorica v gimnaziji. A delo je zahtevnejše, kot se ji je sprva zdelo. Hitro se znajde na bojni nogi s kolegi, ki so v letih poučevanja nezainteresiranih dijakov postali zagrenjeni, učiteljski poklic pa vidijo kot Sizifovo delo. Tudi Lina se spopada z neobvladljivimi razredi najstnic in najstnikov, ki imajo do učnega procesa zavrnilen odnos. V nasprotju s kolegi pa še ni zagrenjena in vse svoje moči usmeri v iskanje novih načinov, kako mladostnikom približati snov. Njeni izvirni pristopi omrežijo večino dijakov, a nikakor niso po godu vodstvu šole. V njenem razredu je tudi nekaj arogantnih deklet, ki se novi učiteljici iz principa nočejo pokoriti. Izvirni naslov: XIa / Bolgarski film, 2015 / Režija: Georgi D. Kostov / Scenarij: Nikolaj Kolev / Igrajo: Jana Marinova, Bašar Rahal, Nikolaj Sotirov
Tuji filmi
Evropska komedija leta 2021 po mnenju Evropske filmske akademije. Zabavna in trpka zgodba o nedoraslosti in (ne)odgovornosti duhovito in učinkovito vnaša elemente animacije v igrani film. Rakel, rahlo nenavadna in precej nedorasla triindvajsetletnica, ugotovi, in to šele v šestem mesecu, da je noseča. Dete, ki raste v njej, je plod samo enega, ne preveč romantičnega večera, ki ga je preživela s študentskim plejbojem. Rakel ob strani stoji njen novi fant, ki ga prav nič ne moti dejstvo, da bo vzgajal tujega otroka. Ampak Rakel je popolnoma nepripravljena na novo vlogo. Za splav je prepozno, zato začne pripravljati vse potrebno za oddajo otroka v posvojitev. Takrat pa v njeno življenje vstopi Ninjababy, animirani karakter, alter-ego njenega še nerojenega otroka, in jo začne na vse pretege prepričevati, da dela največjo napako svojega življenja. Ninjababy uganja razne vragolije; prileze iz zvezka, skoči v njeno skodelico, ji krati spanec… Originalni naslov: NINJABABY Leto produkcije: 2021 Država: Norveška Žanr: komična drama Režija: Yngvild Sve Flikke Scenarij: Johan Fasting Igrajo: Kristine Thorp, Arthur Berning, Nader Khademi
Evropska komedija leta 2021 po mnenju Evropske filmske akademije. Zabavna in trpka zgodba o nedoraslosti in (ne)odgovornosti duhovito in učinkovito vnaša elemente animacije v igrani film. Rakel, rahlo nenavadna in precej nedorasla triindvajsetletnica, ugotovi, in to šele v šestem mesecu, da je noseča. Dete, ki raste v njej, je plod samo enega, ne preveč romantičnega večera, ki ga je preživela s študentskim plejbojem. Rakel ob strani stoji njen novi fant, ki ga prav nič ne moti dejstvo, da bo vzgajal tujega otroka. Ampak Rakel je popolnoma nepripravljena na novo vlogo. Za splav je prepozno, zato začne pripravljati vse potrebno za oddajo otroka v posvojitev. Takrat pa v njeno življenje vstopi Ninjababy, animirani karakter, alter-ego njenega še nerojenega otroka, in jo začne na vse pretege prepričevati, da dela največjo napako svojega življenja. Ninjababy uganja razne vragolije; prileze iz zvezka, skoči v njeno skodelico, ji krati spanec… Originalni naslov: NINJABABY Leto produkcije: 2021 Država: Norveška Žanr: komična drama Režija: Yngvild Sve Flikke Scenarij: Johan Fasting Igrajo: Kristine Thorp, Arthur Berning, Nader Khademi
Tuji filmi
Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti. V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo. TOVE / Švedska, Finska / 2020 Scenarij: Eeva Putro Režija: Zaida Bergroth V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney
Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti. V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo. TOVE / Švedska, Finska / 2020 Scenarij: Eeva Putro Režija: Zaida Bergroth V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney
Tuji filmi
Sodna drama in triler. Srednješolka Dolores je edina obtožena za brutalni umor najboljše prijateljice. Primer so prevzeli mediji in ga razkričali po vsej državi. Oče, mati in sploh vsa družina stojijo Dolores ob strani, a pritiski od zunaj so vse hujši. Dolores je glavna obtoženka predvsem zato, ker naj bi imela motiv; umorjena prijateljica je namreč poskrbela za objavo posnetka, na katerem Dolores seksa. Dolores sicer priča, da je žrtvi odpustila in da je ni ona umorila. Toda sodno preganjanje se stopnjuje in gonja v medijih ne preneha. Dolores je vse bolj stisnjena v kot in še sama ne ve več, kaj se je tistega usodnega večera v resnici zgodilo. ACUSADA / THE ACCUSED / ARG, MEHIKA / 2018 Režija: Gonzalo Tobal / Scenarij: Ulises Porra, Gonzalo Tobal / Igrajo: Lali Espósito, Emilio Vodanovich, Leonardo Sbaraglia, Inés Estévez, Fernando Margenet, Marcellino Castellani, Juan Pablo Colombo, Margarita Molfino, Laura Casalongue, Ana Carolina García, Clarisa Korovsky, Daniel Fanego …
Sodna drama in triler. Srednješolka Dolores je edina obtožena za brutalni umor najboljše prijateljice. Primer so prevzeli mediji in ga razkričali po vsej državi. Oče, mati in sploh vsa družina stojijo Dolores ob strani, a pritiski od zunaj so vse hujši. Dolores je glavna obtoženka predvsem zato, ker naj bi imela motiv; umorjena prijateljica je namreč poskrbela za objavo posnetka, na katerem Dolores seksa. Dolores sicer priča, da je žrtvi odpustila in da je ni ona umorila. Toda sodno preganjanje se stopnjuje in gonja v medijih ne preneha. Dolores je vse bolj stisnjena v kot in še sama ne ve več, kaj se je tistega usodnega večera v resnici zgodilo. ACUSADA / THE ACCUSED / ARG, MEHIKA / 2018 Režija: Gonzalo Tobal / Scenarij: Ulises Porra, Gonzalo Tobal / Igrajo: Lali Espósito, Emilio Vodanovich, Leonardo Sbaraglia, Inés Estévez, Fernando Margenet, Marcellino Castellani, Juan Pablo Colombo, Margarita Molfino, Laura Casalongue, Ana Carolina García, Clarisa Korovsky, Daniel Fanego …
Tuji filmi
Presunljiva družinska drama in izjemen vpogled v ogromne družbene spremembe, skozi katere je šla Kitajska v zadnjih tridesetih letih. Srebrna medveda v Berlinu za najboljšo igralko in igralca. Nedolžna otroška igra ob vodnem zajetju se konča tragično in nad nekoč srečno družino leže senca trpke bolečine. V želji, da bi pozabila na tragedijo, se Jaojun in Lijun preselita v mesto in posvojita fantka, ki pa ne more povsem zapolniti nastale praznine. Fant se v najstniških letih upre in se odloči oditi od doma, zato ostarela zakonca skleneta, da se bosta vrnila v rodni kraj, ki po mnogo letih kaže povsem drugačen obraz. Njuna vrnitev sproži val spominov, vse od proletarske zanesenosti in mladostnih političnih idealov, zaradi katerih sta se bila pripravljena, morda pa celo prisiljena, odreči se otrokom, prek obljub cvetočega kapitalizma do pomirjujoče sprave s preteklostjo, temelječe na odpuščanju in brezpogojni ljubezni. Originalni naslov: DI JIU TIANCHANG Leto produkcije: 2019 Država: Kitajska Žanr: drama Režija: Xiaoshuai Wang Scenarij: Mei Ah, Xiaoshuai Wang Igrajo: Jingchun Wang, Mei Yong, Xi Qi, Roy Wang
Presunljiva družinska drama in izjemen vpogled v ogromne družbene spremembe, skozi katere je šla Kitajska v zadnjih tridesetih letih. Srebrna medveda v Berlinu za najboljšo igralko in igralca. Nedolžna otroška igra ob vodnem zajetju se konča tragično in nad nekoč srečno družino leže senca trpke bolečine. V želji, da bi pozabila na tragedijo, se Jaojun in Lijun preselita v mesto in posvojita fantka, ki pa ne more povsem zapolniti nastale praznine. Fant se v najstniških letih upre in se odloči oditi od doma, zato ostarela zakonca skleneta, da se bosta vrnila v rodni kraj, ki po mnogo letih kaže povsem drugačen obraz. Njuna vrnitev sproži val spominov, vse od proletarske zanesenosti in mladostnih političnih idealov, zaradi katerih sta se bila pripravljena, morda pa celo prisiljena, odreči se otrokom, prek obljub cvetočega kapitalizma do pomirjujoče sprave s preteklostjo, temelječe na odpuščanju in brezpogojni ljubezni. Originalni naslov: DI JIU TIANCHANG Leto produkcije: 2019 Država: Kitajska Žanr: drama Režija: Xiaoshuai Wang Scenarij: Mei Ah, Xiaoshuai Wang Igrajo: Jingchun Wang, Mei Yong, Xi Qi, Roy Wang
Tuji filmi
Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck
Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck
Tuji filmi
Skupne korenine in zanimanja družijo bistrega dečka in potrtega filmskega zvezdnika na čustvenem potepu po Senegalu. Yao, mlad fant, ki rad bere in sanja o pustolovščinah, pobegne iz svoje vasi v severnem Senegalu. Potuje skoraj štiristo kilometrov daleč do Dakarja, da spozna svojega junaka, priljubljenega francoskega igralca, ki je na obisku svoje domovine. Zvezdnik Seydou Tall je večino odraslih let preživel v Franciji, kjer se je tudi poročil in dobil otroka. A zdaj njegov zakon razpada, tudi njegov otrok se očeta izogiba … Seydou zgrabi priložnost, da odigra očetovsko vlogo, in se odloči, da bo Yaa pospremil domov, v rojstni kraj. Ko skupaj potujeta po poteh, polnih presenečenj, se igralec zave, da se vrača tudi k svojim koreninam. Izvirni naslov: YAO / Francosko-senegalski film, 2019 / Režija: Philippe Godeau / Scenarij: Agnes de Sacy, Philippe Godeau, Kossi Efoui / Igrajo: Omar Sy, Lionel Luois Basse, Fatoumata Diawara
Skupne korenine in zanimanja družijo bistrega dečka in potrtega filmskega zvezdnika na čustvenem potepu po Senegalu. Yao, mlad fant, ki rad bere in sanja o pustolovščinah, pobegne iz svoje vasi v severnem Senegalu. Potuje skoraj štiristo kilometrov daleč do Dakarja, da spozna svojega junaka, priljubljenega francoskega igralca, ki je na obisku svoje domovine. Zvezdnik Seydou Tall je večino odraslih let preživel v Franciji, kjer se je tudi poročil in dobil otroka. A zdaj njegov zakon razpada, tudi njegov otrok se očeta izogiba … Seydou zgrabi priložnost, da odigra očetovsko vlogo, in se odloči, da bo Yaa pospremil domov, v rojstni kraj. Ko skupaj potujeta po poteh, polnih presenečenj, se igralec zave, da se vrača tudi k svojim koreninam. Izvirni naslov: YAO / Francosko-senegalski film, 2019 / Režija: Philippe Godeau / Scenarij: Agnes de Sacy, Philippe Godeau, Kossi Efoui / Igrajo: Omar Sy, Lionel Luois Basse, Fatoumata Diawara
Tuji filmi
Izvrstni, minimalistični film noir, narejen v maniri klasik žanra francoske kriminalke, je posnet po romanu slovitega belgijskega pisatelja Georgesa Simenona. On je uspešen lastnik lokalne trgovine s kmetijsko mehanizacijo, ona je lekarnarka, njegova znanka iz šolskih dni. Nekega dne ga ona izzove s trditvijo, da je poljubil že vse ženske razen nje. Od poljuba do stalnih srečevanj v modri hotelski sobi se zgodba odvije hitro, strastno, razmerje postaja vedno bolj intenzivno. Po vročem seksu potekajo debate o novih začetkih, skupnem življenju, ločitvi od trenutnih partnerjev… On ima doma ljubečo ženo in hčerkico, ona moža z resnimi zdravstvenimi težavami. V nekaj mesecih v sumljivih okoliščinah umreta oba partnerja, zato policija začne preiskavo. Na sodišču prešuštnika začneta valiti krivdo drug na drugega … Originalni naslov: LA CHAMBRE BLEUE Leto produkcije: 2014 Država: Francija Žanr: film noir Režija: Mathieu Amalric Scenarij: Stéphanie Cléau in Mathieu Amalric po romanu Georgesa Simenona Igrajo: Mathieu Amalric, Léa Drucker, Stéphanie Cléau, Laurent Poitrenaux
Izvrstni, minimalistični film noir, narejen v maniri klasik žanra francoske kriminalke, je posnet po romanu slovitega belgijskega pisatelja Georgesa Simenona. On je uspešen lastnik lokalne trgovine s kmetijsko mehanizacijo, ona je lekarnarka, njegova znanka iz šolskih dni. Nekega dne ga ona izzove s trditvijo, da je poljubil že vse ženske razen nje. Od poljuba do stalnih srečevanj v modri hotelski sobi se zgodba odvije hitro, strastno, razmerje postaja vedno bolj intenzivno. Po vročem seksu potekajo debate o novih začetkih, skupnem življenju, ločitvi od trenutnih partnerjev… On ima doma ljubečo ženo in hčerkico, ona moža z resnimi zdravstvenimi težavami. V nekaj mesecih v sumljivih okoliščinah umreta oba partnerja, zato policija začne preiskavo. Na sodišču prešuštnika začneta valiti krivdo drug na drugega … Originalni naslov: LA CHAMBRE BLEUE Leto produkcije: 2014 Država: Francija Žanr: film noir Režija: Mathieu Amalric Scenarij: Stéphanie Cléau in Mathieu Amalric po romanu Georgesa Simenona Igrajo: Mathieu Amalric, Léa Drucker, Stéphanie Cléau, Laurent Poitrenaux
Tuji filmi
Razkošen in nenavaden film v zasnovi malce spominja na klasiko Trumanov svet … če bi se Truman že od začetka zavedal, da živi v fikciji. Victor, nekdaj sloviti karikaturist, zdaj pa precej nesrečen moški na robu šestdesetih, je poročen z Marianne. Njun zakon je na veliki preizkušnji, zato se Victor odseli od doma. Njegov sin ga napoti k Antoinu, karizmatičnemu lastniku podjetja, ki ljudem omogoča izvedbo različice "potovanja skozi čas". Tako obišče prizorišče, v katerem podjetje svojim strankam ponuja priložnost, da se vrnejo v dobo po njihovi izbiri. Victor se odločil podoživeti najbolj nepozaben teden svojega življenja – tisti, ko je pred 40 leti spoznal svojo veliko ljubezen. Originalni naslov: LA BELLE EPOQUE Leto produkcije: 2019 Država: Francija, Belgija Žanr: komična drama Režija: Nicolas Bedos Scenarij: Nicolas Bedos Igrajo: Daniel Auteuil, Denis Podalydes, Doria Tillier, Fanny Ardant, Guillaume Canet
Razkošen in nenavaden film v zasnovi malce spominja na klasiko Trumanov svet … če bi se Truman že od začetka zavedal, da živi v fikciji. Victor, nekdaj sloviti karikaturist, zdaj pa precej nesrečen moški na robu šestdesetih, je poročen z Marianne. Njun zakon je na veliki preizkušnji, zato se Victor odseli od doma. Njegov sin ga napoti k Antoinu, karizmatičnemu lastniku podjetja, ki ljudem omogoča izvedbo različice "potovanja skozi čas". Tako obišče prizorišče, v katerem podjetje svojim strankam ponuja priložnost, da se vrnejo v dobo po njihovi izbiri. Victor se odločil podoživeti najbolj nepozaben teden svojega življenja – tisti, ko je pred 40 leti spoznal svojo veliko ljubezen. Originalni naslov: LA BELLE EPOQUE Leto produkcije: 2019 Država: Francija, Belgija Žanr: komična drama Režija: Nicolas Bedos Scenarij: Nicolas Bedos Igrajo: Daniel Auteuil, Denis Podalydes, Doria Tillier, Fanny Ardant, Guillaume Canet
Tuji filmi
Kultni film ceste, ki je videti kot oživljena slika Edwarda Hopperja, pripoveduje o ljubezni, družini in propadanju v pozabljenem ameriškem mestu. Uničen moški brezciljno blodi po teksaški puščavi, ne vedoč, kdo je, od kod prihaja in kam gre. Izkaže se, da gre za Travisa Hendersona, ki ga k sebi domov odpelje njegov brat Walt. Izvemo, da se je Travis po ločitvi od žene umaknil v popolno samoto, izginil za nekaj let, tudi svojega sina Hunterja je pustil pri bratu. Travis in Hunter, na začetku popolna tujca, se počasi zbližata in se skupaj odpravita iskat mater oziroma bivšo ženo. Toda kaj se je zgodilo z njo, med njima? Kakšna nesreča je doletela nekdaj zaljubljen par? Zakaj je Travis izgubil spomin? Zgodba o propadlih upih nas ne more pustiti hladne. Pod nepozabno vizualno podobo filma se je podpisal nizozemski direktor fotografije Robby Müller, ki je pogosto sodeloval z Wimom Wendersom in Jimom Jarmuschem. Nostalgične neonske luči v nočnih prizorih, močna sončna svetloba v dnevnih, žive barve, kakršnih ni moč doseči z digitalno opremo, perfektna kompozicija, temne sence v interierjih, mešanica močne stilizacije in naravnosti – fotografija Wendersovega filma je nerazdružljiva od njegove pretresljive zgodbe in ogromno prispeva k čustvenemu nagovoru gledalca. Izvirni naslov: PARIS, TEXAS Koprodukcijski film, 1984 Režija: Wim Wenders Scenarij: L. M. Kit Carson, Sam Shepard Fotografija: Robby Müller Igrajo: Harry Dean Stanton, Nastassja Kinski, Dean Stockwell
Kultni film ceste, ki je videti kot oživljena slika Edwarda Hopperja, pripoveduje o ljubezni, družini in propadanju v pozabljenem ameriškem mestu. Uničen moški brezciljno blodi po teksaški puščavi, ne vedoč, kdo je, od kod prihaja in kam gre. Izkaže se, da gre za Travisa Hendersona, ki ga k sebi domov odpelje njegov brat Walt. Izvemo, da se je Travis po ločitvi od žene umaknil v popolno samoto, izginil za nekaj let, tudi svojega sina Hunterja je pustil pri bratu. Travis in Hunter, na začetku popolna tujca, se počasi zbližata in se skupaj odpravita iskat mater oziroma bivšo ženo. Toda kaj se je zgodilo z njo, med njima? Kakšna nesreča je doletela nekdaj zaljubljen par? Zakaj je Travis izgubil spomin? Zgodba o propadlih upih nas ne more pustiti hladne. Pod nepozabno vizualno podobo filma se je podpisal nizozemski direktor fotografije Robby Müller, ki je pogosto sodeloval z Wimom Wendersom in Jimom Jarmuschem. Nostalgične neonske luči v nočnih prizorih, močna sončna svetloba v dnevnih, žive barve, kakršnih ni moč doseči z digitalno opremo, perfektna kompozicija, temne sence v interierjih, mešanica močne stilizacije in naravnosti – fotografija Wendersovega filma je nerazdružljiva od njegove pretresljive zgodbe in ogromno prispeva k čustvenemu nagovoru gledalca. Izvirni naslov: PARIS, TEXAS Koprodukcijski film, 1984 Režija: Wim Wenders Scenarij: L. M. Kit Carson, Sam Shepard Fotografija: Robby Müller Igrajo: Harry Dean Stanton, Nastassja Kinski, Dean Stockwell
Tuji filmi
Drama, triler. Ovdovela Elin se z otrokoma, malim Urlikom in nekoliko starejšo Storm, odpravi na ribolov. Ko ju za trenutek izgubi izpred oči, se zgodi najhujše: Ulriku zdrsne na skalah, pade med valove in utone. Elin priteče do svojih otrok prepozno. Storm je hotela pomagati mlajšemu bratcu, a brezuspešno. Mama in hčerka se morata spopasti s posledicami družinske nesreče in najti pot iz te tragedije. Elin ob strani stoji sestra in zdi se, da se stvari spet postavljajo na svoje mesto, ko pride do neljubega dogodka med rojstnodnevno zabavo otrok. Storm na zabavi napade sošolko, ker je ta izjavila, da je Storm sama porinila bratca v reko. Dogodek se sprva zdi plod otroške domišljije in zlobe, a črv dvoma začne počasi glodati tudi med odraslimi. STORM / NOR / 2022 Režija: Erika Calmeyer / Scenarij: Johan Fasting / Igrajo: Ane Dahl Torp, Ella Maren Alfsvåg Jørgensen, Ane Skumsvoll …
Drama, triler. Ovdovela Elin se z otrokoma, malim Urlikom in nekoliko starejšo Storm, odpravi na ribolov. Ko ju za trenutek izgubi izpred oči, se zgodi najhujše: Ulriku zdrsne na skalah, pade med valove in utone. Elin priteče do svojih otrok prepozno. Storm je hotela pomagati mlajšemu bratcu, a brezuspešno. Mama in hčerka se morata spopasti s posledicami družinske nesreče in najti pot iz te tragedije. Elin ob strani stoji sestra in zdi se, da se stvari spet postavljajo na svoje mesto, ko pride do neljubega dogodka med rojstnodnevno zabavo otrok. Storm na zabavi napade sošolko, ker je ta izjavila, da je Storm sama porinila bratca v reko. Dogodek se sprva zdi plod otroške domišljije in zlobe, a črv dvoma začne počasi glodati tudi med odraslimi. STORM / NOR / 2022 Režija: Erika Calmeyer / Scenarij: Johan Fasting / Igrajo: Ane Dahl Torp, Ella Maren Alfsvåg Jørgensen, Ane Skumsvoll …
Tuji filmi
Družinski film o jezljivem dekletu, ki išče svoje mesto v svetu. Gilly Hopkins je odrezava 11-letnica, ki je vse življenje živela pri rejniških družinah in ugnala prav vsakogar, ki jo je poskušal prevzgojiti. Želi si le to, da bi se vrnila k svoji pravi mami. Znajde se pri novi rejnici Maime Trotter, ki je ljubezniva, a jo Gilly kljub temu zasovraži. Pobegne od gospe Trotter in pričakuje, da bo s tem vzbudila pozornost svoje matere in da jo bo ta prišla rešit. A ko se načrt izjalovi in socialna služba odredi, da bo dekle živelo pri babici Nonnie, se Gilly ustraši, da je izgubila gospo Trotter in svojo edino priložnost za življenje v srečni družini. Izvirni naslov: THE GREAT GILLY HOPKINS / Ameriški film, 2015 / Režija: Stephen Herek / Scenarij: David Paterson, Katherine Paterson / Igrajo: Sophie Nelisse, Kathy Bates, Glenn Close
Družinski film o jezljivem dekletu, ki išče svoje mesto v svetu. Gilly Hopkins je odrezava 11-letnica, ki je vse življenje živela pri rejniških družinah in ugnala prav vsakogar, ki jo je poskušal prevzgojiti. Želi si le to, da bi se vrnila k svoji pravi mami. Znajde se pri novi rejnici Maime Trotter, ki je ljubezniva, a jo Gilly kljub temu zasovraži. Pobegne od gospe Trotter in pričakuje, da bo s tem vzbudila pozornost svoje matere in da jo bo ta prišla rešit. A ko se načrt izjalovi in socialna služba odredi, da bo dekle živelo pri babici Nonnie, se Gilly ustraši, da je izgubila gospo Trotter in svojo edino priložnost za življenje v srečni družini. Izvirni naslov: THE GREAT GILLY HOPKINS / Ameriški film, 2015 / Režija: Stephen Herek / Scenarij: David Paterson, Katherine Paterson / Igrajo: Sophie Nelisse, Kathy Bates, Glenn Close
Tuji filmi
Tenkočutna upodobitev porajajoče se ljubezni med dvema ženskama v času patriarhalne nadvlade in buržoazne zadušljivosti. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu in šest nominacij za oskarja. New York, petdeseta leta. Mlada Therese dela kot prodajalka v veleblagovnici in sanja o bolj izpolnjujoči prihodnosti. Nekega dne se pred njenim prodajnim pultom znajde elegantna Carol. Med ženskama hipoma vznikne vez, ki v naslednjih tednih preraste v nenavadno poglobljen odnos. A medtem ko je Therese komaj prestopila prag odraslosti, ima Carol že nekaj prtljage: moža, ki ga ne ljubi, in hčerko, ki je ne želi zapustiti. Čeprav je med ženskama precejšnja razlika v letih in družbenem statusu, je nemogoče prezreti, da med njima tli nekaj, kar utegne močno premešati karte njunih življenj. Originalni naslov: CAROL Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Avstralija, Velika Britanja Žanr: drama Režija: Todd Haynes Scenarij: Phyllis Nagy po knjigi Patricie Highsmith Igrajo: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson, Jake Lacy, Kyle Chandler
Tenkočutna upodobitev porajajoče se ljubezni med dvema ženskama v času patriarhalne nadvlade in buržoazne zadušljivosti. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu in šest nominacij za oskarja. New York, petdeseta leta. Mlada Therese dela kot prodajalka v veleblagovnici in sanja o bolj izpolnjujoči prihodnosti. Nekega dne se pred njenim prodajnim pultom znajde elegantna Carol. Med ženskama hipoma vznikne vez, ki v naslednjih tednih preraste v nenavadno poglobljen odnos. A medtem ko je Therese komaj prestopila prag odraslosti, ima Carol že nekaj prtljage: moža, ki ga ne ljubi, in hčerko, ki je ne želi zapustiti. Čeprav je med ženskama precejšnja razlika v letih in družbenem statusu, je nemogoče prezreti, da med njima tli nekaj, kar utegne močno premešati karte njunih življenj. Originalni naslov: CAROL Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Avstralija, Velika Britanja Žanr: drama Režija: Todd Haynes Scenarij: Phyllis Nagy po knjigi Patricie Highsmith Igrajo: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson, Jake Lacy, Kyle Chandler
Tuji filmi
Komična drama in romanca. Film pripoveduje življenjsko zgodbo Anne in Marca. Anna je risarka z impulzivnim in nenavadnim značajem, Marco je profesor fizike, ki trdi, da se življenje odvija po nekakšni vnaprej dani formuli. Njuno bežno srečanje postane zveza za vse življenje. In onadva sta pravzaprav junaka te ljubezenske zveze, ki kar traja in se zdi, da jo vzdržujeta dva superjunaka, ki imata posebno moč, da se lahko ljubita vse življenje. Anni se zdi njuna zveza vredna stripovske obdelave. Razmišlja o risani zgodbi, ki bi pripovedovala o njuni zvezi kot o dveh superjunakih, ki premagata vse ovire na ljubezenski poti. SUPEREROI / ITA / 2021 Režija: Paolo Genovese / Scenarij: Paolo Genovese, Rolando Ravello, Paolo Costella / Igrajo: Alessandro Borghi, Jasmine Trinca, Vinicio Marchioni, Greta Scarano, Angelica Leo, Linda Caridi, Gwendolyn Gourvenec, Elena Sofia Ricci, Beppe Severgnini, Flavio Parenti, Giacomo Mattia, Ermanno Casari …
Komična drama in romanca. Film pripoveduje življenjsko zgodbo Anne in Marca. Anna je risarka z impulzivnim in nenavadnim značajem, Marco je profesor fizike, ki trdi, da se življenje odvija po nekakšni vnaprej dani formuli. Njuno bežno srečanje postane zveza za vse življenje. In onadva sta pravzaprav junaka te ljubezenske zveze, ki kar traja in se zdi, da jo vzdržujeta dva superjunaka, ki imata posebno moč, da se lahko ljubita vse življenje. Anni se zdi njuna zveza vredna stripovske obdelave. Razmišlja o risani zgodbi, ki bi pripovedovala o njuni zvezi kot o dveh superjunakih, ki premagata vse ovire na ljubezenski poti. SUPEREROI / ITA / 2021 Režija: Paolo Genovese / Scenarij: Paolo Genovese, Rolando Ravello, Paolo Costella / Igrajo: Alessandro Borghi, Jasmine Trinca, Vinicio Marchioni, Greta Scarano, Angelica Leo, Linda Caridi, Gwendolyn Gourvenec, Elena Sofia Ricci, Beppe Severgnini, Flavio Parenti, Giacomo Mattia, Ermanno Casari …
Tuji filmi
V novi različici brezčasne in klasične zgodbe, ki se je dotaknila src ljudi povsod po svetu, se režiser Matteo Garrone vrača k prvinam pripovedi o Ostržku. Njegovo videnje zgodbe je precej groteskno, fantazijski svet, navdahnjen s podobami italijanskega neorealizma, pa je na trenutke prav strašljiv. Ostržek, kot ga še nismo videli. Pepe, ostareli rezbar, izdela lutko. A zgodi se nekaj čarobnega. Nabrita lutka začne govoriti. Lahko hodi, teče in jé kot otrok. Pepe jo poimenuje Ostržek in jo vzgaja kot sina. Ampak nenavadno lutko žene v svet in nekega dne jo res popiha od doma. Hitro jo zanese na kriva pota, nezgodam pa kar ni videti konca. Ukanijo in ugrabijo jo razbojniki, ki jo lovijo po čudovitem svetu edinstvenih bitij. Znajde se v drobovju gromozanske morske pošasti, v Deželi igrač, pa tudi na Polju čudežev. Zvesta prijateljica Plavolaska Ostržku pomaga do spoznanja, da se njegove sanje, da bi postal deček iz mesa in krvi, ne bodo uresničile, dokler se sam ne bo spremenil. Originalni naslov: PINOCCHIO Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: pustolovski film Režija: Matteo Garrone Scenarij: Matteo Garrone in Massimo Ceccherini po knjigi Carla Collodija Igrajo: Federico Ielapi, Roberto Benigni, Gigi Proietti, Marine Vacth
V novi različici brezčasne in klasične zgodbe, ki se je dotaknila src ljudi povsod po svetu, se režiser Matteo Garrone vrača k prvinam pripovedi o Ostržku. Njegovo videnje zgodbe je precej groteskno, fantazijski svet, navdahnjen s podobami italijanskega neorealizma, pa je na trenutke prav strašljiv. Ostržek, kot ga še nismo videli. Pepe, ostareli rezbar, izdela lutko. A zgodi se nekaj čarobnega. Nabrita lutka začne govoriti. Lahko hodi, teče in jé kot otrok. Pepe jo poimenuje Ostržek in jo vzgaja kot sina. Ampak nenavadno lutko žene v svet in nekega dne jo res popiha od doma. Hitro jo zanese na kriva pota, nezgodam pa kar ni videti konca. Ukanijo in ugrabijo jo razbojniki, ki jo lovijo po čudovitem svetu edinstvenih bitij. Znajde se v drobovju gromozanske morske pošasti, v Deželi igrač, pa tudi na Polju čudežev. Zvesta prijateljica Plavolaska Ostržku pomaga do spoznanja, da se njegove sanje, da bi postal deček iz mesa in krvi, ne bodo uresničile, dokler se sam ne bo spremenil. Originalni naslov: PINOCCHIO Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: pustolovski film Režija: Matteo Garrone Scenarij: Matteo Garrone in Massimo Ceccherini po knjigi Carla Collodija Igrajo: Federico Ielapi, Roberto Benigni, Gigi Proietti, Marine Vacth
Tuji filmi
Biografska drama. Leto 1968, praška pomlad. Vaclav Havel je mlad dramatik in pisatelj, ki uživa v vzdušju političnih otoplitev povsod po srednji Evropi, ko primež sovjetske oblasti začne popuščati. V Havlovi Pragi je politika tako vznemirljiva kot gledališče, seks, mamila in rokenrol. Havel se kot ugleden dramatik izogiba političnim avtoritetam tedanje Češkoslovaške, ki jih vodi Aleksander Dubček, in se ob literarnem ustvarjanju raje posveča romantičnim eskapadam, ne da bi spodkopal svoj zakon z ljubljeno Olgo. A Havlovo spogledovanje s svobodo se nenadoma nasilno konča, ko na Češkoslovaško vdre sovjetska vojska … HAVEL / CZ / 2020 Režija: Slávek Horák / Scenarij: Slávek Horák, Rudolf Suchánek / Igrajo: Viktor Dvořák, Anna Geislerová, Martin Hofmann, Stanislav Majer, Barbora Seidlová, Jiří Bartoška, Jenovéfa Boková, Adrian Jastraban, Natalia Germani …
Biografska drama. Leto 1968, praška pomlad. Vaclav Havel je mlad dramatik in pisatelj, ki uživa v vzdušju političnih otoplitev povsod po srednji Evropi, ko primež sovjetske oblasti začne popuščati. V Havlovi Pragi je politika tako vznemirljiva kot gledališče, seks, mamila in rokenrol. Havel se kot ugleden dramatik izogiba političnim avtoritetam tedanje Češkoslovaške, ki jih vodi Aleksander Dubček, in se ob literarnem ustvarjanju raje posveča romantičnim eskapadam, ne da bi spodkopal svoj zakon z ljubljeno Olgo. A Havlovo spogledovanje s svobodo se nenadoma nasilno konča, ko na Češkoslovaško vdre sovjetska vojska … HAVEL / CZ / 2020 Režija: Slávek Horák / Scenarij: Slávek Horák, Rudolf Suchánek / Igrajo: Viktor Dvořák, Anna Geislerová, Martin Hofmann, Stanislav Majer, Barbora Seidlová, Jiří Bartoška, Jenovéfa Boková, Adrian Jastraban, Natalia Germani …
Tuji filmi
Športna drama. Ukrajina, Kijev. Piše se leto 2013. Olga je mlada, komaj petnajstletna telovadka, izjemno talentirana, zato jo mati novinarka pošlje k očetu v Švico, da bi ji prizanesli z morebitnimi družbenimi pretresi, ki se obetajo v domovini. V novem okolju lepo poskrbijo zanjo in lahko se priključi švicarski ekipi telovadk v njihovem narodnem športnem centru. Olgo daje domotožje, zato je pogosto na videozvezi z mamo iz Kijeva. Toda nekega dne v Kijevu izbruhnejo siloviti nemiri in vsenarodni protest, ki vase posrka tudi Olgino mamo. Olga je zelo zaskrbljena in želi nazaj v Ukrajino, kar pa je trenutno nemogoče. Prisiljena je potlačiti svoje želje, se prilagoditi novemu okolju in se pripraviti za evropsko prvenstvo v gimnastiki. Toda ukrajinski nemiri postajajo vse silovitejši in hočeš nočeš vstopijo v Olgino življenje ter ga pretresejo do obisti. OLGA / FRA, ŠVICA, UKRAJINA / 2021 Režija: Elie Grappe / Scenarij: Raphaëlle Desplechin, Elie Grappe / Igrajo: Anastazija Budjaškina, Sabrina Rubcova, Caterina Barloggio, Théa Brogli, Jérôme Martin, Tanja Mihina, Alicia Onomor, Lou Steffen, Aleksandr Mavric, Philippe Schuler …
Športna drama. Ukrajina, Kijev. Piše se leto 2013. Olga je mlada, komaj petnajstletna telovadka, izjemno talentirana, zato jo mati novinarka pošlje k očetu v Švico, da bi ji prizanesli z morebitnimi družbenimi pretresi, ki se obetajo v domovini. V novem okolju lepo poskrbijo zanjo in lahko se priključi švicarski ekipi telovadk v njihovem narodnem športnem centru. Olgo daje domotožje, zato je pogosto na videozvezi z mamo iz Kijeva. Toda nekega dne v Kijevu izbruhnejo siloviti nemiri in vsenarodni protest, ki vase posrka tudi Olgino mamo. Olga je zelo zaskrbljena in želi nazaj v Ukrajino, kar pa je trenutno nemogoče. Prisiljena je potlačiti svoje želje, se prilagoditi novemu okolju in se pripraviti za evropsko prvenstvo v gimnastiki. Toda ukrajinski nemiri postajajo vse silovitejši in hočeš nočeš vstopijo v Olgino življenje ter ga pretresejo do obisti. OLGA / FRA, ŠVICA, UKRAJINA / 2021 Režija: Elie Grappe / Scenarij: Raphaëlle Desplechin, Elie Grappe / Igrajo: Anastazija Budjaškina, Sabrina Rubcova, Caterina Barloggio, Théa Brogli, Jérôme Martin, Tanja Mihina, Alicia Onomor, Lou Steffen, Aleksandr Mavric, Philippe Schuler …
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Slovenski film
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Kratke klasike -1. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike - 2. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike - 2. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike - 2. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike -1. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike -1. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Kratke klasike -1. del
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Do vrha in nazaj in Sukanje niti modernih umetnikov
Bila so leta debelih krav in vsi kazalci so bili obrnjeni navzgor. Potem so se finance sesule in sledilo je spoznanje – krave so bile na steroidih. Nekateri odgovori, kako je bilo to mogoče, so iz prve roke zbrani v filmu Do vrha in nazaj. Nastopa: Albin Kordež, finančnik, nekdanji predsednik uprave tehničnega trgovskega koncerna, menedžer leta, član Sveta Banke Slovenije, »master mind« ponesrečenega menedžerskega odkupa, »tajkun«, obtoženec in stanovalec na polodprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob – Slovenska vas. There were times when the economy was thriving and all indicators were turned upwards. But then finances crashed and reality hit in – the economy had been artificially inflated. We got some answers first-hand, how was this possible, and present them in the film To The Top And Back. Featuring Albin Kordež, the former president of the board of technical merchandise concern, the manager of the year, a member of the Council of Bank of Slovenia, a master mind of managment buyout that went South, a “tycoon”, the convict residing at the semi-open department of Institution for Serving Sentence of Prison Dob – Slovenska vas. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Bila so leta debelih krav in vsi kazalci so bili obrnjeni navzgor. Potem so se finance sesule in sledilo je spoznanje – krave so bile na steroidih. Nekateri odgovori, kako je bilo to mogoče, so iz prve roke zbrani v filmu Do vrha in nazaj. Nastopa: Albin Kordež, finančnik, nekdanji predsednik uprave tehničnega trgovskega koncerna, menedžer leta, član Sveta Banke Slovenije, »master mind« ponesrečenega menedžerskega odkupa, »tajkun«, obtoženec in stanovalec na polodprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob – Slovenska vas. There were times when the economy was thriving and all indicators were turned upwards. But then finances crashed and reality hit in – the economy had been artificially inflated. We got some answers first-hand, how was this possible, and present them in the film To The Top And Back. Featuring Albin Kordež, the former president of the board of technical merchandise concern, the manager of the year, a member of the Council of Bank of Slovenia, a master mind of managment buyout that went South, a “tycoon”, the convict residing at the semi-open department of Institution for Serving Sentence of Prison Dob – Slovenska vas. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Čefurji raus in Fountain
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Čefurji raus in Fountain
Fountain (2017), komedija, ki jo je Vojnović posnel stoletje po tem, ko je Marcel Duchamp razstavil svoje znamenito delo Fountain, v osnovi nič drugega kot pisoar. Original velja za izgubljenega, replike pa so bile predmet mnogih afer, saj so na razstavah po svetovnih muzejih številni obiskovalci poskušali in tudi uspevali urinirati vanje, jim nasilno vračati osnovni namen. Fountain je spremenil svet umetnosti, a kje je original? In če ga je nekdo vrnil nazaj v stranišče, je še umetniško delo? Fountain (2017), a comedy made by Vojnović a century after Marcel Duchamp exhibited his famous work Fountain, which was basically a mere urinal. Its replicas have been implicated in a number of affairs when people visiting exhibitions in museums around the globe were trying to give the work its original purpose by force. At the 100th anniversary the question poses itself: What if somebody put it back into a bathroom, is it then still a work of art?
Fountain (2017), komedija, ki jo je Vojnović posnel stoletje po tem, ko je Marcel Duchamp razstavil svoje znamenito delo Fountain, v osnovi nič drugega kot pisoar. Original velja za izgubljenega, replike pa so bile predmet mnogih afer, saj so na razstavah po svetovnih muzejih številni obiskovalci poskušali in tudi uspevali urinirati vanje, jim nasilno vračati osnovni namen. Fountain je spremenil svet umetnosti, a kje je original? In če ga je nekdo vrnil nazaj v stranišče, je še umetniško delo? Fountain (2017), a comedy made by Vojnović a century after Marcel Duchamp exhibited his famous work Fountain, which was basically a mere urinal. Its replicas have been implicated in a number of affairs when people visiting exhibitions in museums around the globe were trying to give the work its original purpose by force. At the 100th anniversary the question poses itself: What if somebody put it back into a bathroom, is it then still a work of art?
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Zgodba gospoda P.F. in Abesinija
Kratki dokumentarni film Abesinija režiserja Karpa Godine iz leta 1999 o ozkotirni železniški progi Trst-Poreč, dolgi 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. A short documentary Abyssinia by the director Karpo Godina from 1999 about the narrow-gauge 123 kilometer railway Trieste-Poreč. The line was inaugurated on December 15, 1902,. The route was given three names by the people: La Parenzana, Porečanka and Porečka. In 1935, Italy abolished the line and sold it off. The tracks were loaded onto a ship for war purposes and taken to Abyssinia. Somewhere in the Mediterranean, the ship sank with all its cargo. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Kratki dokumentarni film Abesinija režiserja Karpa Godine iz leta 1999 o ozkotirni železniški progi Trst-Poreč, dolgi 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. A short documentary Abyssinia by the director Karpo Godina from 1999 about the narrow-gauge 123 kilometer railway Trieste-Poreč. The line was inaugurated on December 15, 1902,. The route was given three names by the people: La Parenzana, Porečanka and Porečka. In 1935, Italy abolished the line and sold it off. The tracks were loaded onto a ship for war purposes and taken to Abyssinia. Somewhere in the Mediterranean, the ship sank with all its cargo. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Na koncu Tržaške in Delitve
Dokumentarec Na koncu Tržaške prikazuje pogled na vrednote in filozofijo Petra Brumna, trenerja izven športnih okvirjev ter na njegovo življenje in delo med zmago in porazom. Peter Brumen, borec in specialist za delo z marginaliziranimi skupinami ter človek, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco gluhih povedel na svetovni vrh. Je osrednja figura zamejske košarke in natančen opazovalec, ki iz slehernega igralca potegne najboljše. Documentary At the End of Trieste Street presents Peter Brumen, the man who took the lead of Slovenian deaf men’s basketball team for the world summit and the central figure of basketball of Slovenian minority in Italy. Accurate observer, who drags out the best abilities of every player. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarec Na koncu Tržaške prikazuje pogled na vrednote in filozofijo Petra Brumna, trenerja izven športnih okvirjev ter na njegovo življenje in delo med zmago in porazom. Peter Brumen, borec in specialist za delo z marginaliziranimi skupinami ter človek, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco gluhih povedel na svetovni vrh. Je osrednja figura zamejske košarke in natančen opazovalec, ki iz slehernega igralca potegne najboljše. Documentary At the End of Trieste Street presents Peter Brumen, the man who took the lead of Slovenian deaf men’s basketball team for the world summit and the central figure of basketball of Slovenian minority in Italy. Accurate observer, who drags out the best abilities of every player. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Slovenski filmi (video na zahtevo)
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
