Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovna filmska senzacija s konca 50. let v svet brazilskih favel, bossa nove in karnevala prestavi antični mit o Orfeju in Evridiki Starogrški mit o Orfeju in Evridiki je prestavljen v čas karnevala, ki preplavi ulice favele v brazilski prestolnici Rio de Janeiro. Orfej je mlad vrhunski glasbenik, ki po izginotju Evridike, svoje velike ljubezni, to zaman poskuša oživiti v starodavnem ritualu in jo po svoji lastni krivdi tudi drugič izgubi. Ob nastanku je film z živahnimi ritmi modernega glasbenega sloga bossa nove, slikovito vizualno podobo in nalezljivim karnevalskim vzdušjem navdušil občinstvo po vsem svetu. Čeprav sodi v kanon svetovne kinematografije, so ga v zadnjem času kritizirali zaradi rasističnih komponent, saj brazilsko favelo orisuje skozi optiko zahodne oziroma belske kulture: revni, temnopolti prebivalci so prikazani kot otroški, nedolžni, senzualni ljudje, ki ves čas le pojejo in plešejo, družbeno-politični problemi pa v filmu niso navzoči. Kljub pomislekom glede eksotizacije brazilske kulture filmu statusa klasike ni mogoče oporekati. Še danes lahko brez slabe vesti občudujemo njegovo muzikaličnost, vitalnost in šarm. Izvirni naslov: ORFEU NEGRO / Koprodukcijski film, 1959 / Režija: Marcel Camus / Scenarij: Marcel Camus, Jacques Viot, Vinicius de Moraes / Igrajo: Breno Mello, Marpessa Dawn, Lourdes de Oliveira
Svetovna filmska senzacija s konca 50. let v svet brazilskih favel, bossa nove in karnevala prestavi antični mit o Orfeju in Evridiki Starogrški mit o Orfeju in Evridiki je prestavljen v čas karnevala, ki preplavi ulice favele v brazilski prestolnici Rio de Janeiro. Orfej je mlad vrhunski glasbenik, ki po izginotju Evridike, svoje velike ljubezni, to zaman poskuša oživiti v starodavnem ritualu in jo po svoji lastni krivdi tudi drugič izgubi. Ob nastanku je film z živahnimi ritmi modernega glasbenega sloga bossa nove, slikovito vizualno podobo in nalezljivim karnevalskim vzdušjem navdušil občinstvo po vsem svetu. Čeprav sodi v kanon svetovne kinematografije, so ga v zadnjem času kritizirali zaradi rasističnih komponent, saj brazilsko favelo orisuje skozi optiko zahodne oziroma belske kulture: revni, temnopolti prebivalci so prikazani kot otroški, nedolžni, senzualni ljudje, ki ves čas le pojejo in plešejo, družbeno-politični problemi pa v filmu niso navzoči. Kljub pomislekom glede eksotizacije brazilske kulture filmu statusa klasike ni mogoče oporekati. Še danes lahko brez slabe vesti občudujemo njegovo muzikaličnost, vitalnost in šarm. Izvirni naslov: ORFEU NEGRO / Koprodukcijski film, 1959 / Režija: Marcel Camus / Scenarij: Marcel Camus, Jacques Viot, Vinicius de Moraes / Igrajo: Breno Mello, Marpessa Dawn, Lourdes de Oliveira
Živahna komedija o življenju osnovnošolcev, najboljših prijateljicah, priljubljenosti in zajcih. Osemletnica Lotta živi v stalnem kaosu. Njena mama obsedeno študira ajurvedo, njen oče preveč dela, mlajša brata jo nenehno jezita. K sreči ima Lotta najboljšo prijateljico Cheyenne, z njo in bistrim sošolcem Paulom pa sestavljajo bando Divjih zajcev. Banda ima tudi naravnega sovražnika, skupino Glamuroznih punc. Ko Berenike, njihova vodja, deli vabila na rojstnodnevno zabavo, pa Lotte, Cheyenne in Paul niso med povabljenci. Zato skujejo načrt, kako se vendarle pritihotapiti na praznovanje. Izvirni naslov: MEIN LOTTA-LEBEN / Nemški film, 2019 / Režija: Neele Leana Vollmar / Scenarij: Bettina Börgerding, Daniela Kohl / Igrajo: Stefanie Bock, Caro Cult, Robert Paul Eitelberg
Živahna komedija o življenju osnovnošolcev, najboljših prijateljicah, priljubljenosti in zajcih. Osemletnica Lotta živi v stalnem kaosu. Njena mama obsedeno študira ajurvedo, njen oče preveč dela, mlajša brata jo nenehno jezita. K sreči ima Lotta najboljšo prijateljico Cheyenne, z njo in bistrim sošolcem Paulom pa sestavljajo bando Divjih zajcev. Banda ima tudi naravnega sovražnika, skupino Glamuroznih punc. Ko Berenike, njihova vodja, deli vabila na rojstnodnevno zabavo, pa Lotte, Cheyenne in Paul niso med povabljenci. Zato skujejo načrt, kako se vendarle pritihotapiti na praznovanje. Izvirni naslov: MEIN LOTTA-LEBEN / Nemški film, 2019 / Režija: Neele Leana Vollmar / Scenarij: Bettina Börgerding, Daniela Kohl / Igrajo: Stefanie Bock, Caro Cult, Robert Paul Eitelberg
Prva animirana upodobitev Saint-Exupéryjeve priljubljene leposlovne klasike. V središču zgodbe je neustrašna, bistra in radovedna Mala deklica, ki se pod vodstvom svoje gospodovalne matere pripravlja na svet odraslih. Njen svet na glavo obrne Letalec, prijazen in navihan stari sosed, ki ji odpre vrata v nenavadni svet, v katerem je vse mogoče. S tem se prične dekličino čarobno in čustveno potovanje v lastno domišljijo in svet Malega princa. Njegova zgodba Malo deklico in Letalca popelje na nenavadno pustolovščino, v kateri odkrijeta, da resnično pomembne reči lahko vidimo le s srcem. Izvirni naslov: THE LITTLE PRINCE / Italijansko-francoski film, 2015 / Režija: Mark Osborne / Scenarij: Irena Brignull, Bob Persichetti (scenarij), Antoine de Saint-Exupéry (novela) / Glasovi slovenske sinhronizacije: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni
Prva animirana upodobitev Saint-Exupéryjeve priljubljene leposlovne klasike. V središču zgodbe je neustrašna, bistra in radovedna Mala deklica, ki se pod vodstvom svoje gospodovalne matere pripravlja na svet odraslih. Njen svet na glavo obrne Letalec, prijazen in navihan stari sosed, ki ji odpre vrata v nenavadni svet, v katerem je vse mogoče. S tem se prične dekličino čarobno in čustveno potovanje v lastno domišljijo in svet Malega princa. Njegova zgodba Malo deklico in Letalca popelje na nenavadno pustolovščino, v kateri odkrijeta, da resnično pomembne reči lahko vidimo le s srcem. Izvirni naslov: THE LITTLE PRINCE / Italijansko-francoski film, 2015 / Režija: Mark Osborne / Scenarij: Irena Brignull, Bob Persichetti (scenarij), Antoine de Saint-Exupéry (novela) / Glasovi slovenske sinhronizacije: Primož Pirnat, Maja Kunšič, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni
Brezposelni likovni pedagog Milan Veber živi v skromni najeti garsonjeri v delavski četrti industrijskega mesta. Zdi se, da ga je življenje premagalo in pahnilo v otopelost. To pa se spremeni, ko hoče nekega jutra po prekrokani noči odpreti konzervo govejega golaža in skozi okno na ulici zagleda bika, ki je pravkar pobegnil iz klavnice. Scenarij in režija: Bojan Labović
Brezposelni likovni pedagog Milan Veber živi v skromni najeti garsonjeri v delavski četrti industrijskega mesta. Zdi se, da ga je življenje premagalo in pahnilo v otopelost. To pa se spremeni, ko hoče nekega jutra po prekrokani noči odpreti konzervo govejega golaža in skozi okno na ulici zagleda bika, ki je pravkar pobegnil iz klavnice. Scenarij in režija: Bojan Labović
Komična drama, tudi kriminalna komedija. Frank Farrelli nastopi službo posrednika v Karmacku v ZDA. Tam je skupnost zapadla v globoko depresijo in potrebuje posrednika, profesionalca, ki zna barantati s slabimi novicami. THE MIDDLE MAN / NEMČIJA, DANSKA, KANADA, NORVEŠKA / 2021 Režija: Bent Hamer / Scenarij: Bent Hamer, Lars Saabye Christensen / Igrajo: Pål Sverre Hagen, Nicolas Bro, Trond Fausa, Paul Gross, Don McKellar, Tuva Novotny, Jim Stark, Nina Andresen Borud, Rossif Sutherland, Aksel Hennie, Bill Lake …
Komična drama, tudi kriminalna komedija. Frank Farrelli nastopi službo posrednika v Karmacku v ZDA. Tam je skupnost zapadla v globoko depresijo in potrebuje posrednika, profesionalca, ki zna barantati s slabimi novicami. THE MIDDLE MAN / NEMČIJA, DANSKA, KANADA, NORVEŠKA / 2021 Režija: Bent Hamer / Scenarij: Bent Hamer, Lars Saabye Christensen / Igrajo: Pål Sverre Hagen, Nicolas Bro, Trond Fausa, Paul Gross, Don McKellar, Tuva Novotny, Jim Stark, Nina Andresen Borud, Rossif Sutherland, Aksel Hennie, Bill Lake …
Otroški film o neizkušenem učitelju Keesu in njegovih malih pajdaših iz 6.b. Kees je nadomestni učitelj, ki je prvič v razredu. Vsak dan zanj prinaša nove izzive, saj nima nobenih izkušenj z brzdanjem skupine živahnih otrok. Je pa domiseln in zabaven, zato ga imajo učenci kljub njegovemu pomanjkanju izkušenj nadvse radi. Ravnateljica, ki je obsedena z redom in disciplino, po drugi strani ni ravno zadovoljna z njegovim načinom poučevanja. Otroci 6.b mu vedno znova pomagajo, da se izogne težavam. Izvirni naslov: MEES KEES LANGS DE LIJN / Nizozemski film, 2016 / Režija: Aniëlle Webster / Scenarij: Tijs van Marle / Igrajo: Leendert de Ridder, Jelle Stout, Ole Kroes
Otroški film o neizkušenem učitelju Keesu in njegovih malih pajdaših iz 6.b. Kees je nadomestni učitelj, ki je prvič v razredu. Vsak dan zanj prinaša nove izzive, saj nima nobenih izkušenj z brzdanjem skupine živahnih otrok. Je pa domiseln in zabaven, zato ga imajo učenci kljub njegovemu pomanjkanju izkušenj nadvse radi. Ravnateljica, ki je obsedena z redom in disciplino, po drugi strani ni ravno zadovoljna z njegovim načinom poučevanja. Otroci 6.b mu vedno znova pomagajo, da se izogne težavam. Izvirni naslov: MEES KEES LANGS DE LIJN / Nizozemski film, 2016 / Režija: Aniëlle Webster / Scenarij: Tijs van Marle / Igrajo: Leendert de Ridder, Jelle Stout, Ole Kroes
Mladinska romantična komedija o prvi ljubezni in film ceste z retro pridihom iz 80. let Josh se v zadnjem letniku gimnazije poteguje za pozornost določenega dekleta, a boji se, da mu bo za prvi poljub kmalu zmanjkalo časa. Matura je tik za vogalom! Zato načrtuje velik zmenek: povabi jo na koncert njune najljubše skupine na oddaljenem glasbenem festivalu. A da bi prišel na koncert, mora na cesto in ker si ne upa sam voziti, na zmenek povabi tudi svojo najboljšo prijateljico in prijatelja. Čustva v najstnikih se na cesti razvnamejo – a na precej drugačen način, kot je Josh pričakoval. Izvirni naslov: THIS IS THE YEAR / Ameriški film, 2020 / Režija: David Henrie / Igrajo: Jeff Garlin, Vanessa Marano, Gregg Sulkin
Mladinska romantična komedija o prvi ljubezni in film ceste z retro pridihom iz 80. let Josh se v zadnjem letniku gimnazije poteguje za pozornost določenega dekleta, a boji se, da mu bo za prvi poljub kmalu zmanjkalo časa. Matura je tik za vogalom! Zato načrtuje velik zmenek: povabi jo na koncert njune najljubše skupine na oddaljenem glasbenem festivalu. A da bi prišel na koncert, mora na cesto in ker si ne upa sam voziti, na zmenek povabi tudi svojo najboljšo prijateljico in prijatelja. Čustva v najstnikih se na cesti razvnamejo – a na precej drugačen način, kot je Josh pričakoval. Izvirni naslov: THIS IS THE YEAR / Ameriški film, 2020 / Režija: David Henrie / Igrajo: Jeff Garlin, Vanessa Marano, Gregg Sulkin
Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje s Hrvaško. Ludvik (Peter Musevski), nekdanji državni prvak v spidveju, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža nezakonite prebežnike od hrvaške do italijanske meje. Vodja mu pošlje za pomočnika mladega in neizkušenega Rudija (Aljoša Kovačič). Na prvi vožnji postavi Ludvik pred Rudija nekaj preizkušenj; lepa Makedonka je samo ena od njihovih žrtev. Rudi ima moralne dileme. Po vrnitvi domov v Krško se ga zapijeta in Ludvik sprejme Rudija za svojega. Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo jedrske elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen. Upanje na boljšo prihodnost, ki jo za prebežnike pooseblja Evropa, se prek slikanja klavrne eksistence njihovih "vodičev" velikokrat spremeni v človeške drame ... V filmu med drugimi nastopajo tudi številna zveneča imena: Primož Petkovšek, Valter Dragan, Aleksandra Balmazović, Vladimir Vlaškalič ... Film Rezervni deli je bil prikazan na več kot sedemdesetih festivalih, prejel je nagrado v Sarajevu, številne nagrade v tujini in vesno za najboljši film na Festivalu slovenskega filma v Celju, kjer je prejel sedem nagrad, med njimi tudi vesno za najboljšo moško vlogo (Peter Musevski). Rezervni deli so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight & Sound pa ga je leta 2008 uvrstila med deset najpomembnejših filmov nove Evrope. Film je bil tudi v selekciji za evropsko filmsko nagrado, prodan je bil v več kot 30 držav po vsem svetu, vključno z Veliko Britanijo in ZDA, kjer je izšel tudi na DVD-jih.
Krško, majhno industrijsko mesto blizu južne slovenske meje s Hrvaško. Ludvik (Peter Musevski), nekdanji državni prvak v spidveju, danes pa zagrenjen vdovec, vsako noč s kombijem prevaža nezakonite prebežnike od hrvaške do italijanske meje. Vodja mu pošlje za pomočnika mladega in neizkušenega Rudija (Aljoša Kovačič). Na prvi vožnji postavi Ludvik pred Rudija nekaj preizkušenj; lepa Makedonka je samo ena od njihovih žrtev. Rudi ima moralne dileme. Po vrnitvi domov v Krško se ga zapijeta in Ludvik sprejme Rudija za svojega. Hodita na dirke in skoraj vsako noč mimo jedrske elektrarne prevažata ilegalce z vseh koncev sveta. Rudi se hitro znebi moralnih pomislekov, postane trd in neizprosen. Upanje na boljšo prihodnost, ki jo za prebežnike pooseblja Evropa, se prek slikanja klavrne eksistence njihovih "vodičev" velikokrat spremeni v človeške drame ... V filmu med drugimi nastopajo tudi številna zveneča imena: Primož Petkovšek, Valter Dragan, Aleksandra Balmazović, Vladimir Vlaškalič ... Film Rezervni deli je bil prikazan na več kot sedemdesetih festivalih, prejel je nagrado v Sarajevu, številne nagrade v tujini in vesno za najboljši film na Festivalu slovenskega filma v Celju, kjer je prejel sedem nagrad, med njimi tudi vesno za najboljšo moško vlogo (Peter Musevski). Rezervni deli so bili leta 2003 nominirani za berlinskega zlatega medveda, revija Sight & Sound pa ga je leta 2008 uvrstila med deset najpomembnejših filmov nove Evrope. Film je bil tudi v selekciji za evropsko filmsko nagrado, prodan je bil v več kot 30 držav po vsem svetu, vključno z Veliko Britanijo in ZDA, kjer je izšel tudi na DVD-jih.
Animirana družinska pustolovščina o nogometu v predzgodovinskem času Prazgodovina. Junak po imenu Dolgi živi v zeleni dolini, kjer skupaj s plemenom uživa mirno življenje. Njihov mir nenadoma zmoti vdor vojske lorda Snoba, ki je v dolini našel bron, zato s svojo vojsko izžene njene prebivalce. Ti se zatečejo v negostoljubni Kamnolom, Dolgega pa zajamejo sovražniki in se znajde v Brongradu. Tam odkrije kultno plemensko igro, ki se imenuje nogomet. Dolgi zasluti priložnost, da svojemu plemenu priigra nazaj domačo dolino. Tamkajšnje moštvo, v katerem igrajo nogometni zvezdniki, izzove na tekmo. A če pleme tekmo izgubi, bodo morali vse življenje garati v rudnikih brona. Amaterski nogometaši se začnejo uriti, a jim zapletena igra ne gre prav dobro od nog. Animirani film je nastal v delavnici s štirimi oskarji nagrajenega režiserja Nicka Parka in podjetja Aardman, ki ustvarja stop animacije, kot sta Wallace in Gromit ter Bacek Jon. Izvirni naslov: EARLY MAN / Koprodukcijski film, 2018 / Režija: Nick Park / Scenarij: Mark Burton, James Higginson, Nick Park
Animirana družinska pustolovščina o nogometu v predzgodovinskem času Prazgodovina. Junak po imenu Dolgi živi v zeleni dolini, kjer skupaj s plemenom uživa mirno življenje. Njihov mir nenadoma zmoti vdor vojske lorda Snoba, ki je v dolini našel bron, zato s svojo vojsko izžene njene prebivalce. Ti se zatečejo v negostoljubni Kamnolom, Dolgega pa zajamejo sovražniki in se znajde v Brongradu. Tam odkrije kultno plemensko igro, ki se imenuje nogomet. Dolgi zasluti priložnost, da svojemu plemenu priigra nazaj domačo dolino. Tamkajšnje moštvo, v katerem igrajo nogometni zvezdniki, izzove na tekmo. A če pleme tekmo izgubi, bodo morali vse življenje garati v rudnikih brona. Amaterski nogometaši se začnejo uriti, a jim zapletena igra ne gre prav dobro od nog. Animirani film je nastal v delavnici s štirimi oskarji nagrajenega režiserja Nicka Parka in podjetja Aardman, ki ustvarja stop animacije, kot sta Wallace in Gromit ter Bacek Jon. Izvirni naslov: EARLY MAN / Koprodukcijski film, 2018 / Režija: Nick Park / Scenarij: Mark Burton, James Higginson, Nick Park
Intimna britanska drama o vojni siroti, ki najde dom pri samotarski raziskovalki. Med drugo svetovno vojno na vratih mlade raziskovalke Alice nekje v Angliji pozvoni moški, ki ji v naročje porine odraščajočega dečka. Gre za enega od otrok, ki so bili med evakuacijo Londona ločeni od staršev in potrebujejo začasne skrbnike. Samotarka se naveže na dečka in on na novo skrbnico. Plast za plastjo se razkriva Alicina preteklost, ki je povezana z žensko, ki je iz nekega razloga izginila iz njenega življenja. Izvirni naslov: SUMMERLAND / Britanski film, 2020 / Scenarij in režija: Jessica Swale / Igrajo: Gemma Arterton, Gugu Mbatha-Raw, Penelope Wilton
Intimna britanska drama o vojni siroti, ki najde dom pri samotarski raziskovalki. Med drugo svetovno vojno na vratih mlade raziskovalke Alice nekje v Angliji pozvoni moški, ki ji v naročje porine odraščajočega dečka. Gre za enega od otrok, ki so bili med evakuacijo Londona ločeni od staršev in potrebujejo začasne skrbnike. Samotarka se naveže na dečka in on na novo skrbnico. Plast za plastjo se razkriva Alicina preteklost, ki je povezana z žensko, ki je iz nekega razloga izginila iz njenega življenja. Izvirni naslov: SUMMERLAND / Britanski film, 2020 / Scenarij in režija: Jessica Swale / Igrajo: Gemma Arterton, Gugu Mbatha-Raw, Penelope Wilton
Animirani film v klasični tehniki je nastal po mangi Hirojukija Ohašija. Odlikujejo ga suh humor, zabavni liki in obilica skoraj kakofoničnega hrupa. Najstniška banda, ki ustrahuje lokalno srednjo šolo, se iz čistega dolgčasa prijavi na glasbeno tekmovanje. Čeprav nimajo nobenega potrebnega znanja, talenta, denarja, niti popolnega seta bobnov, so prepričani, da bo njihov noise rock nedvomno popularen in da jih slava čaka za vogalom. Mogoče pa sama slava niti ni tako pomembna – glavno je biti opažen, narediti vtis na prijateljico Ayo in se izogniti vojni z rivalsko skupino mladoletnih delinkventov. Originalni naslov: ONGAKU Leto produkcije: 2019 Država: Japonska Žanr: animirani film Režija: Kenji Iwaisawa Scenarij: Kenji Iwaisawa po stripu Hiroyukija Ohashija Glasovi: Shintarô Sakamoto, Ren Komai, Tomoya Maeno, Tateto Serizawa
Animirani film v klasični tehniki je nastal po mangi Hirojukija Ohašija. Odlikujejo ga suh humor, zabavni liki in obilica skoraj kakofoničnega hrupa. Najstniška banda, ki ustrahuje lokalno srednjo šolo, se iz čistega dolgčasa prijavi na glasbeno tekmovanje. Čeprav nimajo nobenega potrebnega znanja, talenta, denarja, niti popolnega seta bobnov, so prepričani, da bo njihov noise rock nedvomno popularen in da jih slava čaka za vogalom. Mogoče pa sama slava niti ni tako pomembna – glavno je biti opažen, narediti vtis na prijateljico Ayo in se izogniti vojni z rivalsko skupino mladoletnih delinkventov. Originalni naslov: ONGAKU Leto produkcije: 2019 Država: Japonska Žanr: animirani film Režija: Kenji Iwaisawa Scenarij: Kenji Iwaisawa po stripu Hiroyukija Ohashija Glasovi: Shintarô Sakamoto, Ren Komai, Tomoya Maeno, Tateto Serizawa
Ljubezenska komedija. Helle že celo večnost čaka, da se njen mož in deloholik Peter končno upokoji. Šele potem bosta lahko zares uživala upokojensko življenje. Helle si želi potovanj, raziskovanj in dogodivščin, toda ko se Peter vrne domov po zadnjem delovnem dnevu, pripravi Helle neprijetno presenečenje; obvesti jo, da je postal uvoznik avstrijskih vin in je njune prihranke vložil v petični avstrijski vinograd. Helle je ogorčena in ne ve, kaj narediti. Peter sili po svoje, dokler se na koncu ne razideta. Bosta vsak po svoje začela znova? Pri šestdesetih? Nove ljubezenske dogodivščine, nova odkritja, novi načrti in sanjarije se zdijo mamljivi … Toda ali sploh lahko začneš znova po petdesetih letih zakona? In ali sploh lahko živiš drug brez drugega? HAPPY ENDING / DENMARK / 2018 Režija: Hella Joof / Scenarij: Mette Heeno / Igrajo: Birthe Neumann, Kurt Ravn, Charlotte Sieling, Marianne Høgsbro, Tammi Øst …
Ljubezenska komedija. Helle že celo večnost čaka, da se njen mož in deloholik Peter končno upokoji. Šele potem bosta lahko zares uživala upokojensko življenje. Helle si želi potovanj, raziskovanj in dogodivščin, toda ko se Peter vrne domov po zadnjem delovnem dnevu, pripravi Helle neprijetno presenečenje; obvesti jo, da je postal uvoznik avstrijskih vin in je njune prihranke vložil v petični avstrijski vinograd. Helle je ogorčena in ne ve, kaj narediti. Peter sili po svoje, dokler se na koncu ne razideta. Bosta vsak po svoje začela znova? Pri šestdesetih? Nove ljubezenske dogodivščine, nova odkritja, novi načrti in sanjarije se zdijo mamljivi … Toda ali sploh lahko začneš znova po petdesetih letih zakona? In ali sploh lahko živiš drug brez drugega? HAPPY ENDING / DENMARK / 2018 Režija: Hella Joof / Scenarij: Mette Heeno / Igrajo: Birthe Neumann, Kurt Ravn, Charlotte Sieling, Marianne Høgsbro, Tammi Øst …
Komična drama. Lucia, mati samohranilka, išče ravnovesje med različnimi izzivi: svojo najstniško hčerko, zapletenim ljubezenskim razmerjem in službeno kariero geometrinje. Toda njena služba je ogrožena, ko začne opravljati meritve na zemljišču bodočega in zelo ambicioznega projekta, za katerega se izkaže, da je nadvse nevaren za okolje, saj konstrukcija temelji na napačni topografiji, ki jo je naročil mestni svet. Lucia se nenadoma znajde v položaju, ko mora držati jezik za zobmi, če noče ogroziti svoje službe. Kot da ni vse skupaj že dovolj zapleteno, se nenadoma pojavi še skrivnostna tujka, ki začne Lucio nagovarjati, naj se upre nadrejenim in naj jih prepriča, da se namesto ambicioznega gradbenega projekta lotijo gradnje preproste cerkve, ki bi bila najustreznejša za sporno zemljišče. Lucia skrivnostni tujki najprej ne zaupa, a ker verjame v čudeže, je prepričana, da se bo pobuda skrivnostne ženske uresničila. TROPPA GRAZIA / LUCIA'S GRACE / ITALIJA / 2018 Režija: Gianni Zanasi /Scenarij: Gianni Zanasi, Giacomo Ciarrapico, Federica Pontremoli, Michele Pellegrini / Igrajo: Alba Rohrwacher, Elio Germano, Hadas Yaron, Giuseppe Battiston, Carlotta Natoli, Thomas Trabacchi ...
Komična drama. Lucia, mati samohranilka, išče ravnovesje med različnimi izzivi: svojo najstniško hčerko, zapletenim ljubezenskim razmerjem in službeno kariero geometrinje. Toda njena služba je ogrožena, ko začne opravljati meritve na zemljišču bodočega in zelo ambicioznega projekta, za katerega se izkaže, da je nadvse nevaren za okolje, saj konstrukcija temelji na napačni topografiji, ki jo je naročil mestni svet. Lucia se nenadoma znajde v položaju, ko mora držati jezik za zobmi, če noče ogroziti svoje službe. Kot da ni vse skupaj že dovolj zapleteno, se nenadoma pojavi še skrivnostna tujka, ki začne Lucio nagovarjati, naj se upre nadrejenim in naj jih prepriča, da se namesto ambicioznega gradbenega projekta lotijo gradnje preproste cerkve, ki bi bila najustreznejša za sporno zemljišče. Lucia skrivnostni tujki najprej ne zaupa, a ker verjame v čudeže, je prepričana, da se bo pobuda skrivnostne ženske uresničila. TROPPA GRAZIA / LUCIA'S GRACE / ITALIJA / 2018 Režija: Gianni Zanasi /Scenarij: Gianni Zanasi, Giacomo Ciarrapico, Federica Pontremoli, Michele Pellegrini / Igrajo: Alba Rohrwacher, Elio Germano, Hadas Yaron, Giuseppe Battiston, Carlotta Natoli, Thomas Trabacchi ...
Ljubezenska romanca s fantastičnimi primesmi. Ko sramežljivi, zadržani Javier spozna Mario, živahno in radoživo dekle, ki se rado zabava, se začne čudovita romanca. Petnajst let pozneje njun odnos ni več tako idiličen. Javierjeva obsedenost z delom in Marijine neuresničene sanje so terjali davek, zlasti pri Marii. Javier ugotovi, da ji lahko pomaga samo na en način: odpraviti se morata nazaj v čas in na novo napisati usodo, da bi se izognila bednemu življenju in ugasli ljubezni. Javier bo odpeljal Mario tja, kjer sta se spoznala. S podoživljanjem potovanja od sončnega vzhoda v Madridu do zahoda na obali v Cádizu Javier upa, da bo Marijina ljubezen vnovič zaživela in tudi v njem vzbudila občutke, ki so ga prevevali tedaj, ko sta se mlada zaljubila … SIN FIN / NOT THE END / SPAIN / 2018 Režija: César Esteban Alenda, José Esteban Alenda / Scenarij: César Esteban Alenda, José Esteban Alenda / Igrajo: Javier Rey, María León, Juan Carlos Sánchez, Mari Paz Sayago, Paco Ochoa …
Ljubezenska romanca s fantastičnimi primesmi. Ko sramežljivi, zadržani Javier spozna Mario, živahno in radoživo dekle, ki se rado zabava, se začne čudovita romanca. Petnajst let pozneje njun odnos ni več tako idiličen. Javierjeva obsedenost z delom in Marijine neuresničene sanje so terjali davek, zlasti pri Marii. Javier ugotovi, da ji lahko pomaga samo na en način: odpraviti se morata nazaj v čas in na novo napisati usodo, da bi se izognila bednemu življenju in ugasli ljubezni. Javier bo odpeljal Mario tja, kjer sta se spoznala. S podoživljanjem potovanja od sončnega vzhoda v Madridu do zahoda na obali v Cádizu Javier upa, da bo Marijina ljubezen vnovič zaživela in tudi v njem vzbudila občutke, ki so ga prevevali tedaj, ko sta se mlada zaljubila … SIN FIN / NOT THE END / SPAIN / 2018 Režija: César Esteban Alenda, José Esteban Alenda / Scenarij: César Esteban Alenda, José Esteban Alenda / Igrajo: Javier Rey, María León, Juan Carlos Sánchez, Mari Paz Sayago, Paco Ochoa …
Ekspresiven avtorski film z izjemno vizualno podobo, ki združuje elemente trilerja, filma noir in akcijske pustolovščine. Slavni psihoterapevt Ruben Brandt se hoče znebiti hudih nočnih mor in verjame, da se bo to zgodilo, ko iz svetovno znanih muzejev in zasebnih zbirk ukrade 13 slik. Ko udari njegova tatinska tolpa, v kateri so tudi štirje njegovi pacienti, niso varni niti največji: Louvre, Tate, Uffizi, Hermitage, MoMA. »Zbiratelj« hitro postane najbolj iskan lopov. Gangsterji in lovci na glave ga zasledujejo po vsem svetu, nagrada na njegovo glavo pa se vztrajno približuje milijonu dolarjev. Skupina zavarovalnic za razrešitev primera najame zasebnega detektiva in vodilnega strokovnjaka za kraje umetnin Mika Kowalskega. Originalni naslov: RUBEN BRANDT, A GYÜJTÖ Leto produkcije: 2018 Država: Madžarska Žanr: animirani film Režija: Milorad Krstić Scenarij: Milorad Krstić, Radmila Roczkov Glasovi: Iván Kamarás, Zalán Makranczi, Gabriella Hámori
Ekspresiven avtorski film z izjemno vizualno podobo, ki združuje elemente trilerja, filma noir in akcijske pustolovščine. Slavni psihoterapevt Ruben Brandt se hoče znebiti hudih nočnih mor in verjame, da se bo to zgodilo, ko iz svetovno znanih muzejev in zasebnih zbirk ukrade 13 slik. Ko udari njegova tatinska tolpa, v kateri so tudi štirje njegovi pacienti, niso varni niti največji: Louvre, Tate, Uffizi, Hermitage, MoMA. »Zbiratelj« hitro postane najbolj iskan lopov. Gangsterji in lovci na glave ga zasledujejo po vsem svetu, nagrada na njegovo glavo pa se vztrajno približuje milijonu dolarjev. Skupina zavarovalnic za razrešitev primera najame zasebnega detektiva in vodilnega strokovnjaka za kraje umetnin Mika Kowalskega. Originalni naslov: RUBEN BRANDT, A GYÜJTÖ Leto produkcije: 2018 Država: Madžarska Žanr: animirani film Režija: Milorad Krstić Scenarij: Milorad Krstić, Radmila Roczkov Glasovi: Iván Kamarás, Zalán Makranczi, Gabriella Hámori
Tatjanino brezskrbno, nezapleteno in prijetno življenje se konča, ko se njen mož Mile ponesreči. Če hoče preživeti in mu stati ob strani, mora sama prevzeti njegov posel. Tako se znajde v krogu šovinizma, sumljivih poslovnežev in nevarnosti, ki jih prinašajo posli na robu zakonitosti. V takšni novi vlogi ji pomagata prijateljica Marina in kljub dolgoletnim slabim odnosom tudi hči Suzana. Lahko trojica deklet premaga prevlado moških principov in vsaj malo pripomore k boljšemu svetu? Scenarij in režija: Matevž Luzar / Igrajo: Tanja Ribič (Tatjana), Nina Rakovec (Suzi), Maša Derganc (Marina), Brane Šturbej (Roman)
Tatjanino brezskrbno, nezapleteno in prijetno življenje se konča, ko se njen mož Mile ponesreči. Če hoče preživeti in mu stati ob strani, mora sama prevzeti njegov posel. Tako se znajde v krogu šovinizma, sumljivih poslovnežev in nevarnosti, ki jih prinašajo posli na robu zakonitosti. V takšni novi vlogi ji pomagata prijateljica Marina in kljub dolgoletnim slabim odnosom tudi hči Suzana. Lahko trojica deklet premaga prevlado moških principov in vsaj malo pripomore k boljšemu svetu? Scenarij in režija: Matevž Luzar / Igrajo: Tanja Ribič (Tatjana), Nina Rakovec (Suzi), Maša Derganc (Marina), Brane Šturbej (Roman)
Tokratna uprizoritev najslavnejše ljubezenske zgodbe vseh časov je postavljena na oder londonskega narodnega gledališča. Za izkušeno igralsko zasedbo je bilo snemanje, ki je trajalo sedemnajst dni, posebno doživetje, saj je potekalo med pandemijo. Tragedija Romeo in Julija je zgodba o dveh mladih zaljubljencih iz Verone, ki sledita svojim čustvom, ne glede na posledice. Je zgodba o ljubezni in sovraštvu, pa tudi o prevzetosti in nestrpnosti. Ljubezen osrednjih junakov se le izpolni, a šele v smrti, kar pripelje do tega, da njuni družini naposled le spoznata svoje zmotno ravnanje. ROMEO AND JULIET / Velika Britanija / 2021 Scenarij: Emily Burns Režija: Simon Godwin V glavnih vlogah: Jessie Buckley, Josh O'Connor, Tamsin Greig, Fisayo Akinade, Adrian Lester, Lucian Msamati, Deborah Findlay, Shubham Saraf, David Judge, Alex Mugnaioni
Tokratna uprizoritev najslavnejše ljubezenske zgodbe vseh časov je postavljena na oder londonskega narodnega gledališča. Za izkušeno igralsko zasedbo je bilo snemanje, ki je trajalo sedemnajst dni, posebno doživetje, saj je potekalo med pandemijo. Tragedija Romeo in Julija je zgodba o dveh mladih zaljubljencih iz Verone, ki sledita svojim čustvom, ne glede na posledice. Je zgodba o ljubezni in sovraštvu, pa tudi o prevzetosti in nestrpnosti. Ljubezen osrednjih junakov se le izpolni, a šele v smrti, kar pripelje do tega, da njuni družini naposled le spoznata svoje zmotno ravnanje. ROMEO AND JULIET / Velika Britanija / 2021 Scenarij: Emily Burns Režija: Simon Godwin V glavnih vlogah: Jessie Buckley, Josh O'Connor, Tamsin Greig, Fisayo Akinade, Adrian Lester, Lucian Msamati, Deborah Findlay, Shubham Saraf, David Judge, Alex Mugnaioni
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Biografska drama, ki so jo navdihnili resnični dogodki. Percy Schmeiser je kmetovalec v majhnem kraju v kanadski provinci Saskatchewan. Že vse življenje prideluje repno ogrščico iz semen, ki jih je sam vzgojil, kot ga je naučil oče, njega pa njegov oče. Zato ga vest o tem, da ga bo agrikulturni velikan Monsanto tožil, ker je brez licence posadil njihovo gensko spremenjeno repno ogrščico, zelo prizadene. Poišče odvetnika Jacksona Weavera, ki je dober človek, tudi usposobljen pravnik, vendar se mora spopasti s četo pravniških svetovalcev agrikulturnega velikana. Sodni proces ni zastonj, poleg tega mora Percy skrbeti še za kmetijo. K sreči za njegov primer sliši Rebecca Salcau, okoljevarstvena aktivistka, ki ima načrt, kako nadaljevati boj; Percy bo po državi opravil nekaj govorov in predavanj, se zavzel za sebi enake kmetovalce in si tako priskrbel donacije za proces proti Monsantu. PERCY / PERCY VS. GOLIATH / KANADA / 2020 Režija: Clark Johnson / Scenarij: Garfield Lindsay Miller, Hilary Pryor / Igrajo: Christopher Walken, Christina Ricci, Zach Braff, Pathy Aiyar, Monique Alvarez, Andrea del Campo, Martin Donovan, Warren Ellis, Zoe Fish …
Biografska drama, ki so jo navdihnili resnični dogodki. Percy Schmeiser je kmetovalec v majhnem kraju v kanadski provinci Saskatchewan. Že vse življenje prideluje repno ogrščico iz semen, ki jih je sam vzgojil, kot ga je naučil oče, njega pa njegov oče. Zato ga vest o tem, da ga bo agrikulturni velikan Monsanto tožil, ker je brez licence posadil njihovo gensko spremenjeno repno ogrščico, zelo prizadene. Poišče odvetnika Jacksona Weavera, ki je dober človek, tudi usposobljen pravnik, vendar se mora spopasti s četo pravniških svetovalcev agrikulturnega velikana. Sodni proces ni zastonj, poleg tega mora Percy skrbeti še za kmetijo. K sreči za njegov primer sliši Rebecca Salcau, okoljevarstvena aktivistka, ki ima načrt, kako nadaljevati boj; Percy bo po državi opravil nekaj govorov in predavanj, se zavzel za sebi enake kmetovalce in si tako priskrbel donacije za proces proti Monsantu. PERCY / PERCY VS. GOLIATH / KANADA / 2020 Režija: Clark Johnson / Scenarij: Garfield Lindsay Miller, Hilary Pryor / Igrajo: Christopher Walken, Christina Ricci, Zach Braff, Pathy Aiyar, Monique Alvarez, Andrea del Campo, Martin Donovan, Warren Ellis, Zoe Fish …
Drama. Ginina družina živi v mestu tik ob gozdu. Oče Jimmy petnajstletno Gino in njenega mlajšega brata in sestro večkrat pelje v gozd. Tam jih uči sobivanja z naravo; včasih je to sredi noči in včasih celo pozabi nanje. Čeprav je oče čudak in posebnež, ga ima Gina zelo rada, prav tako preostala otroka. Toda Jimmy se na avanture z otroki podaja vse pogosteje in večkrat se zgodi, da je njihova mama in Jimmyjeva žena Carole na smrt prestrašena, ker ne ve, kaj se v resnici dogaja. Kmalu se izkaže, da Jimmy trpi za duševno boleznijo in mora na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Mama in otroci se brez očeta znajdejo v stiski. Tudi obiski v skrbno varovanem psihiatričnem oddelku so omejeni, za petnajstletnike pa sploh prepovedani. Gina vendarle najde način, kako priti do svojega očeta … INTO DAD'S WOODS / BELG, FRA, SWISS / 2019 Režija: Dominique Deruddere / Scenarij: Dominique Deruddere / Igrajo: Jamie Dornan, Anthony Head, Charlotte De Bruyne, Numan Acar, Max Pirkis, Sharon Maughan, Ali Suliman, Jan Decleir, Eline Van der Velden, Mitchell Mullen, Gene Bervoets …
Drama. Ginina družina živi v mestu tik ob gozdu. Oče Jimmy petnajstletno Gino in njenega mlajšega brata in sestro večkrat pelje v gozd. Tam jih uči sobivanja z naravo; včasih je to sredi noči in včasih celo pozabi nanje. Čeprav je oče čudak in posebnež, ga ima Gina zelo rada, prav tako preostala otroka. Toda Jimmy se na avanture z otroki podaja vse pogosteje in večkrat se zgodi, da je njihova mama in Jimmyjeva žena Carole na smrt prestrašena, ker ne ve, kaj se v resnici dogaja. Kmalu se izkaže, da Jimmy trpi za duševno boleznijo in mora na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Mama in otroci se brez očeta znajdejo v stiski. Tudi obiski v skrbno varovanem psihiatričnem oddelku so omejeni, za petnajstletnike pa sploh prepovedani. Gina vendarle najde način, kako priti do svojega očeta … INTO DAD'S WOODS / BELG, FRA, SWISS / 2019 Režija: Dominique Deruddere / Scenarij: Dominique Deruddere / Igrajo: Jamie Dornan, Anthony Head, Charlotte De Bruyne, Numan Acar, Max Pirkis, Sharon Maughan, Ali Suliman, Jan Decleir, Eline Van der Velden, Mitchell Mullen, Gene Bervoets …
Hrvaška, januar 1992. Sredi divjanja vojne ob razpadu Jugoslavije mladega švicarskega novinarja Chrisa najdejo mrtvega v skrivnostnih okoliščinah. Oblečen je v uniformo mednarodne najemniške vojske. Njegova sestrična, Anja Kofmel, ki je kot majhna deklica čednega mladeniča občudovala, se odloči, da bo raziskala njegovo zgodbo in skušala ugotoviti, kako je bil Chris v resnici vpleten v spopade. 20 let po Chrisovi smrti se njegova sestrična, režiserka Anja Kofmel, poda na lov za namigi, s katerimi bi prišla do odgovorov. Odpravi se po sledi Chrisovih zadnjih korakov, začenši z dnevom smrti, pri čemer jo usmerja njegov dnevnik. Pogumna preiskava jo vodi k njegovi družini in pričam tedanjega časa, kot so Chrisovi novinarski tovariši in plačanci mednarodne brigade PIV, ter celo k nekdanjemu teroristu Carlosu Šakalu, ki so bili vsi globoko vpleteni v vojno. Originalni naslov: CHRIS THE SWISS Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Anja Kofmel Scenarij: Anja Kofmel Glasovi: Joël Basman, Susanne-Maria Wrage, Megan Gay
Hrvaška, januar 1992. Sredi divjanja vojne ob razpadu Jugoslavije mladega švicarskega novinarja Chrisa najdejo mrtvega v skrivnostnih okoliščinah. Oblečen je v uniformo mednarodne najemniške vojske. Njegova sestrična, Anja Kofmel, ki je kot majhna deklica čednega mladeniča občudovala, se odloči, da bo raziskala njegovo zgodbo in skušala ugotoviti, kako je bil Chris v resnici vpleten v spopade. 20 let po Chrisovi smrti se njegova sestrična, režiserka Anja Kofmel, poda na lov za namigi, s katerimi bi prišla do odgovorov. Odpravi se po sledi Chrisovih zadnjih korakov, začenši z dnevom smrti, pri čemer jo usmerja njegov dnevnik. Pogumna preiskava jo vodi k njegovi družini in pričam tedanjega časa, kot so Chrisovi novinarski tovariši in plačanci mednarodne brigade PIV, ter celo k nekdanjemu teroristu Carlosu Šakalu, ki so bili vsi globoko vpleteni v vojno. Originalni naslov: CHRIS THE SWISS Leto produkcije: 2018 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Anja Kofmel Scenarij: Anja Kofmel Glasovi: Joël Basman, Susanne-Maria Wrage, Megan Gay
Brian Cox v iskrivi britanski komediji zaigra uporniškega upokojenca, ki se upre zatiranju v domu za ostarele. Nastopi tudi Lauren Bacall. Upokojena mornarja Wally in Skipper sta že štirideset let najboljša prijatelja in skupaj živita tudi v domu za starejše na Norveškem. Ko Skipper umre, želita Wally ter njegova druščina ustreči prijateljevi zadnji želji po tradicionalnem mornarskem pokopu na morju. Načrte jima prekriža duhamorna direktorica, ki želi s pogrebom čim prej opraviti. Wally proti diktaturi uprave doma za starejše nastopa s številnimi uporniškimi dejanji. V Skipperjev pokop na morju pa se vmešajo tudi politični in kapitalski interesi. Izvirni naslov: WIDE BLUE YONDER / ALL AT SEA / Velika Britanija, 2010 / Režija: Robert Young / Scenarij: Hugh Janes / Igrajo: Brian Cox, Lauren Bacall, James Fox
Brian Cox v iskrivi britanski komediji zaigra uporniškega upokojenca, ki se upre zatiranju v domu za ostarele. Nastopi tudi Lauren Bacall. Upokojena mornarja Wally in Skipper sta že štirideset let najboljša prijatelja in skupaj živita tudi v domu za starejše na Norveškem. Ko Skipper umre, želita Wally ter njegova druščina ustreči prijateljevi zadnji želji po tradicionalnem mornarskem pokopu na morju. Načrte jima prekriža duhamorna direktorica, ki želi s pogrebom čim prej opraviti. Wally proti diktaturi uprave doma za starejše nastopa s številnimi uporniškimi dejanji. V Skipperjev pokop na morju pa se vmešajo tudi politični in kapitalski interesi. Izvirni naslov: WIDE BLUE YONDER / ALL AT SEA / Velika Britanija, 2010 / Režija: Robert Young / Scenarij: Hugh Janes / Igrajo: Brian Cox, Lauren Bacall, James Fox
Kriminalno-ljubezenska zgodba. Film pripoveduje zgodbo o malem posredniku Jang Huaju in njegovem življenjskem projektu: ustanoviti želi park dinozavrov v mongolski puščavi ob mestecu Vuhaj, kjer živi z ženo, učiteljico joge Mjao Vej. Jang in Mjao imata vse več težav, ki so povezane z denarjem. Zdi se, da bo posel s parkom propadel, zato se na Janga zgrnejo dolžniki, prijatelji in družina. Zadnji trije dnevi v Vuhaju so v vseh pogledih peklenski. Tudi Jang in Mjao se prepirata, kako se izvleči iz nastalega položaja. Odločita se, da bosta zadevam prišla do dna na obletnico njune poroke, ko se pripravlja tudi velika nevihta … WU HAI / KITAJSKA / 2020 Režija: Dzijang Džov / Scenarij: Dzijang Džov / Igrajo: Huang Šuan, Jang Hua, Jang Dzi Šan, Mjao Vej, Vang Čao Bej, Džang Džjan, Vang Ju, Šjao Čeng, Huang Ven, Vej Vej, Tu Men …
Kriminalno-ljubezenska zgodba. Film pripoveduje zgodbo o malem posredniku Jang Huaju in njegovem življenjskem projektu: ustanoviti želi park dinozavrov v mongolski puščavi ob mestecu Vuhaj, kjer živi z ženo, učiteljico joge Mjao Vej. Jang in Mjao imata vse več težav, ki so povezane z denarjem. Zdi se, da bo posel s parkom propadel, zato se na Janga zgrnejo dolžniki, prijatelji in družina. Zadnji trije dnevi v Vuhaju so v vseh pogledih peklenski. Tudi Jang in Mjao se prepirata, kako se izvleči iz nastalega položaja. Odločita se, da bosta zadevam prišla do dna na obletnico njune poroke, ko se pripravlja tudi velika nevihta … WU HAI / KITAJSKA / 2020 Režija: Dzijang Džov / Scenarij: Dzijang Džov / Igrajo: Huang Šuan, Jang Hua, Jang Dzi Šan, Mjao Vej, Vang Čao Bej, Džang Džjan, Vang Ju, Šjao Čeng, Huang Ven, Vej Vej, Tu Men …
Film je nastal po sijajnem in globoko humanem romanu Frišta, v katerem je avtorici Petri Procházkovi uspelo po zaslugi osebne izkušnje izjemno sočutno popisati prizadevanja afganistanskih žensk za emancipacijo v posttalibanskem obdobju. Ko se Hera, Čehinja, zaljubi v Nazirja, ki je Afganistanec, nima prav nobene predstave o tem, kakšno življenje jo čaka v posttalibanskem Afganistanu in v kakšno družino prihaja. Dedek feminist, posvojeni deček, ki jo osupne s svojo inteligentnostjo, in Frišta, ki bi storila vse, da bi ubežala nasilnemu možu. Hera kot vse druge ženske v družini nosi burko in se, kadar pridejo gostje, skrije v omaro. Kmalu najde službo pri Američanki Heidi, ki pa težko razume način življenja afganistanskih žensk in še manj, zakaj kdo ne bi hotel, da ga zahodnjaki rešijo. Originalni naslov: MY SUNNY MAAD Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Michaela Pavlátová Scenarij: Ivan Arsenjev, Yaël Levy Glasovi: Zuzana Stivínová, Martha Issová, Hynek Čermák, Ivan Trojan
Film je nastal po sijajnem in globoko humanem romanu Frišta, v katerem je avtorici Petri Procházkovi uspelo po zaslugi osebne izkušnje izjemno sočutno popisati prizadevanja afganistanskih žensk za emancipacijo v posttalibanskem obdobju. Ko se Hera, Čehinja, zaljubi v Nazirja, ki je Afganistanec, nima prav nobene predstave o tem, kakšno življenje jo čaka v posttalibanskem Afganistanu in v kakšno družino prihaja. Dedek feminist, posvojeni deček, ki jo osupne s svojo inteligentnostjo, in Frišta, ki bi storila vse, da bi ubežala nasilnemu možu. Hera kot vse druge ženske v družini nosi burko in se, kadar pridejo gostje, skrije v omaro. Kmalu najde službo pri Američanki Heidi, ki pa težko razume način življenja afganistanskih žensk in še manj, zakaj kdo ne bi hotel, da ga zahodnjaki rešijo. Originalni naslov: MY SUNNY MAAD Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: animirani film Režija: Michaela Pavlátová Scenarij: Ivan Arsenjev, Yaël Levy Glasovi: Zuzana Stivínová, Martha Issová, Hynek Čermák, Ivan Trojan
Prisrčna komična drama o možu, ki ve vse o kolesih, a ima veliko skrivnost – kolesa žal ne zna voziti. Če kdo na svetu kaj ve o kolesih, je to Rudi Taburin, uradni mojster za popravljanje koles v ljubki vasici na jugu Francije. Rudi ima izjemen talent, popravi lahko vsako še tako odpisano kolo, in svoje delo opravlja z veliko strastjo. A kolesarski mojster že od otroštva hrani veliko skrivnost, ki je iz globokega sramu nikdar nikomur ni zaupal. Rudi ne zna voziti kolesa brez pomožnih koleščkov. Skrivnost ga grize vse življenje, a njegov sram je tako močan, da je ni zaupal niti svoji ženi – ljubezni svojega življenja, ki ga od vseh ljudi na svetu najbolje pozna. Toda zdaj, ko želi ugledni medij Rudija predstaviti kot senzacijo, Rudija stisne pri srcu bolj kot kadar koli prej. Boji se, da ga bo novinar slej ko prej razkrinkal, s tem pa se bo moral posloviti od ugleda in kariere. Strah ga je tudi tega, da bo izgubil ženino ljubezen in družino. Izvirni naslov: RAOUL TABOURIN / Francosko-belgijski film, 2018 / Režija: Pierre Godeau / Scenarij: Jean-Jacques Sempé (knjiga), Pierre Godeau, Guillaume Laurant / Igrajo: Benoît Poelvoorde, Edouard Baer, Suzanne Clément
Prisrčna komična drama o možu, ki ve vse o kolesih, a ima veliko skrivnost – kolesa žal ne zna voziti. Če kdo na svetu kaj ve o kolesih, je to Rudi Taburin, uradni mojster za popravljanje koles v ljubki vasici na jugu Francije. Rudi ima izjemen talent, popravi lahko vsako še tako odpisano kolo, in svoje delo opravlja z veliko strastjo. A kolesarski mojster že od otroštva hrani veliko skrivnost, ki je iz globokega sramu nikdar nikomur ni zaupal. Rudi ne zna voziti kolesa brez pomožnih koleščkov. Skrivnost ga grize vse življenje, a njegov sram je tako močan, da je ni zaupal niti svoji ženi – ljubezni svojega življenja, ki ga od vseh ljudi na svetu najbolje pozna. Toda zdaj, ko želi ugledni medij Rudija predstaviti kot senzacijo, Rudija stisne pri srcu bolj kot kadar koli prej. Boji se, da ga bo novinar slej ko prej razkrinkal, s tem pa se bo moral posloviti od ugleda in kariere. Strah ga je tudi tega, da bo izgubil ženino ljubezen in družino. Izvirni naslov: RAOUL TABOURIN / Francosko-belgijski film, 2018 / Režija: Pierre Godeau / Scenarij: Jean-Jacques Sempé (knjiga), Pierre Godeau, Guillaume Laurant / Igrajo: Benoît Poelvoorde, Edouard Baer, Suzanne Clément
Cikel filmov Powella in Pressburgerja: Ženska med obsesijo in strastjo Joan Webster je odločna mlada ženska, ki se sklene poročiti s starejšim premožnim industrialcem. Iz rojstnega Londona se odpravi na oddaljeni škotski otok, kjer domuje njen bodoči mož. Zaradi izredno slabega vremena Joan pa obtiči na kopnem, kjer ji pomorski častnik Torquil McNeil nameni zavetje na svoji posesti. Torquil izzove njena prepričanja o koristoljubni poroki in se zaljubi vanjo. A Joan obet ljubezni vidi kot grožnjo. Svoj življenjski načrt hoče uresničiti za vsako ceno. Še en film britanskega tandema, ki govori o obsesiji, nekoliko odstopa od ekstravagantnega stila, ki je značilen za opus avtorjev Michaela Powella in Emerica Pressburgerja. Zato pa nič manj kot njuni sloviti spektakli prekipeva od življenja, čustev in strasti. Zagrize v priljubljene teme starih romantičnih komedij, v temo vojne med spoloma in preračunljive poroke, ki jo v najmanj pričakovanem trenutku spodnese prava ljubezen. Izvirni naslov: I KNOW WHERE I'M GOING / Britanski film, 1947 / Režija in scenarij: Michael Powell, Emeric Pressburger / Igrajo: Wendy Hiller, Roger Livesey, George Carney
Cikel filmov Powella in Pressburgerja: Ženska med obsesijo in strastjo Joan Webster je odločna mlada ženska, ki se sklene poročiti s starejšim premožnim industrialcem. Iz rojstnega Londona se odpravi na oddaljeni škotski otok, kjer domuje njen bodoči mož. Zaradi izredno slabega vremena Joan pa obtiči na kopnem, kjer ji pomorski častnik Torquil McNeil nameni zavetje na svoji posesti. Torquil izzove njena prepričanja o koristoljubni poroki in se zaljubi vanjo. A Joan obet ljubezni vidi kot grožnjo. Svoj življenjski načrt hoče uresničiti za vsako ceno. Še en film britanskega tandema, ki govori o obsesiji, nekoliko odstopa od ekstravagantnega stila, ki je značilen za opus avtorjev Michaela Powella in Emerica Pressburgerja. Zato pa nič manj kot njuni sloviti spektakli prekipeva od življenja, čustev in strasti. Zagrize v priljubljene teme starih romantičnih komedij, v temo vojne med spoloma in preračunljive poroke, ki jo v najmanj pričakovanem trenutku spodnese prava ljubezen. Izvirni naslov: I KNOW WHERE I'M GOING / Britanski film, 1947 / Režija in scenarij: Michael Powell, Emeric Pressburger / Igrajo: Wendy Hiller, Roger Livesey, George Carney
Razkošna filmska priredba istoimenskega Balzacovega romana je pripoved o ljubezni, poželenju, bolestnih literarnih stremljenjih ter moči medijev in denarja. Francija, 19. stoletje. Mladi, še neuveljavljeni pesnik Lucien živi v podeželskem mestecu Angoulême. Podnevi dela v tiskarni, ob večerih pa piše pesmi in ljubimka z aristokratinjo Louise. Ko se o njiju razširijo nizkotne govorice, pobegneta v Pariz, kjer pa Louise svojega mladega ljubimca kmalu zapusti. Lucien je prepuščen samemu sebi in začne spoznavati zakulisje velemesta. Tega žene sla po dobičku in brezsramna hinavščina v časopisih, ki imajo vedno večjo moč in vpliv. LES ILLUSIONS PERDUES / Francija / 2021 Scenarij: Xavier Giannoli Režija: Xavier Giannoli V glavnih vlogah: Benjamin Voisin (Lucien), Cécile de France (Louise), Vincent Lacoste (Etienne Lousteau), Xavier Dolan (Nathan), Salomé Dewaels (Coralie), Jeanne Balibar (markiza d'Espard), Gérard Depardieu (Dauriat), André Marcon (baron du Châtelet), Louis-Do de Lencquesaing (Finot), Jean-François Stévenin (Singali)
Razkošna filmska priredba istoimenskega Balzacovega romana je pripoved o ljubezni, poželenju, bolestnih literarnih stremljenjih ter moči medijev in denarja. Francija, 19. stoletje. Mladi, še neuveljavljeni pesnik Lucien živi v podeželskem mestecu Angoulême. Podnevi dela v tiskarni, ob večerih pa piše pesmi in ljubimka z aristokratinjo Louise. Ko se o njiju razširijo nizkotne govorice, pobegneta v Pariz, kjer pa Louise svojega mladega ljubimca kmalu zapusti. Lucien je prepuščen samemu sebi in začne spoznavati zakulisje velemesta. Tega žene sla po dobičku in brezsramna hinavščina v časopisih, ki imajo vedno večjo moč in vpliv. LES ILLUSIONS PERDUES / Francija / 2021 Scenarij: Xavier Giannoli Režija: Xavier Giannoli V glavnih vlogah: Benjamin Voisin (Lucien), Cécile de France (Louise), Vincent Lacoste (Etienne Lousteau), Xavier Dolan (Nathan), Salomé Dewaels (Coralie), Jeanne Balibar (markiza d'Espard), Gérard Depardieu (Dauriat), André Marcon (baron du Châtelet), Louis-Do de Lencquesaing (Finot), Jean-François Stévenin (Singali)
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
Bila so leta debelih krav in vsi kazalci so bili obrnjeni navzgor. Potem so se finance sesule in sledilo je spoznanje – krave so bile na steroidih. Nekateri odgovori, kako je bilo to mogoče, so iz prve roke zbrani v filmu Do vrha in nazaj. Nastopa: Albin Kordež, finančnik, nekdanji predsednik uprave tehničnega trgovskega koncerna, menedžer leta, član Sveta Banke Slovenije, »master mind« ponesrečenega menedžerskega odkupa, »tajkun«, obtoženec in stanovalec na polodprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob – Slovenska vas. There were times when the economy was thriving and all indicators were turned upwards. But then finances crashed and reality hit in – the economy had been artificially inflated. We got some answers first-hand, how was this possible, and present them in the film To The Top And Back. Featuring Albin Kordež, the former president of the board of technical merchandise concern, the manager of the year, a member of the Council of Bank of Slovenia, a master mind of managment buyout that went South, a “tycoon”, the convict residing at the semi-open department of Institution for Serving Sentence of Prison Dob – Slovenska vas. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Bila so leta debelih krav in vsi kazalci so bili obrnjeni navzgor. Potem so se finance sesule in sledilo je spoznanje – krave so bile na steroidih. Nekateri odgovori, kako je bilo to mogoče, so iz prve roke zbrani v filmu Do vrha in nazaj. Nastopa: Albin Kordež, finančnik, nekdanji predsednik uprave tehničnega trgovskega koncerna, menedžer leta, član Sveta Banke Slovenije, »master mind« ponesrečenega menedžerskega odkupa, »tajkun«, obtoženec in stanovalec na polodprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob – Slovenska vas. There were times when the economy was thriving and all indicators were turned upwards. But then finances crashed and reality hit in – the economy had been artificially inflated. We got some answers first-hand, how was this possible, and present them in the film To The Top And Back. Featuring Albin Kordež, the former president of the board of technical merchandise concern, the manager of the year, a member of the Council of Bank of Slovenia, a master mind of managment buyout that went South, a “tycoon”, the convict residing at the semi-open department of Institution for Serving Sentence of Prison Dob – Slovenska vas. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
