Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja. Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev. CARLA / Italija / 2021 Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani Režija: Emanuele Imbucci V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini
Komična drama. Ko se Sari, elegantni poslovni ženski, ponudi priložnost, da kupi sanjsko stanovanje, ne more verjeti svoji sreči. Prostor je svetel in zračen, z veličastnim razgledom, in kar je še posebej neverjetno, zelo zelo poceni. A pogodba ima majhno posebnost: eden od členov vključuje tudi Lolo, osemdesetletno lastnico, ki jo bo Sara »prevzela« s stanovanjem vred in ima pravico ostati v njem do smrti. Sara meni, da bo kmalu postala edina lastnica, saj ima Lola že dva srčna obvoda, kadi kot Turek in pije. Toda stvari se ne razpletejo, kakor Sara pričakuje. Lola z vsakim dnem postaja bolj živahna, Sarino življenje pa se zapleta. Med popolnoma različnima ženskama v stiski se nazadnje stke nenavadno prijateljstvo … EL INCONVENIENTE / ONE CAREFUL OWNER / SPAIN / 2020 Režija: Bernabé Rico / Scenarij: Bernabé Rico, Juan Carlos Rubio / Igrajo: Juana Acosta, Kiti Mánver, Carlos Areces, Daniel Grao, José Sacristán, Daniel Muriel, Gemma Giménez, Beatriz Arjona, Juanfra Juárez, Vicky Luna, Rosario Lara, Juan Carlos Rubio, Nacho Ortega …
Drama in sodobni western. Ollie se je štiri leta trudila in se naprezala, da je Američane, prebivalce Little Woodsa, naftnega mesta iz Severne Dakote, zalagala s kanadskimi zdravili. To je počela nezakonito, tihotapila je zdravila iz Kanade v ZDA in pri tem seveda precej zaslužila. Dokler je niso odkrili … Oblasti so jo trdo prijele in ji dodelile pogojno kazen, ki jo je skoraj že odslužila. Po prestani kazni si bo Ollie vsekakor poiskala službo in zaživela normalno življenje ameriških davkoplačevalcev. Toda tu je še njena neprava sestra Deb. Ollie je bila namreč posvojena v Debino družino. Deb ima sina Johnyja in obe dekleti ga imata neizmerno radi. Vendar ima Deb tudi zapito zgubo Iana, ki ji je zaplodil še drugega otroka. Deb, ki je sama v finančni stiski in se bori, da ne bi izgubila družinske hiše, ne more skrbeti za še enega otroka; splava si tudi ne more privoščiti, ker je v Severni Dakoti preprosto predrag, medtem ko je v Kanadi dosti cenejši. Ollie je sedaj v precepu: ali zatisniti oči pred sestrinimi težavami in nadaljevati svojo pot do popolne svobode ali pomagati Deb na hitro zaslužiti, da bo lahko opravila splav v Kanadi. Ollie se odloči za drugo, nevarnejšo pot, po kateri je enkrat že stopala. Spet začne prodajati prepovedana zdravila in z Deb naredita tihotapski načrt za pot v Kanado … Ali jima bo načrt uspel in bosta zmagali v svojih prizadevanjih ali bo šlo vse spet navzdol …? LITTLE WOODS / ZDA / 2018 Režija: Nia DaCosta / Scenarij: Nia DaCosta / Igrajo: Tessa Thompson, Lily James, Luke Kirby, James Badge Dale, Lance Reddick …
Družinska pustolovščina o osirotelem dečku v alpskih gorah. Rémi s svojo ljubečo mamo odrašča na idilični kmetiji, vendar ne ve, da ga je ta posvojila, ne da bi to povedala svojemu potujočemu možu. Ta se lepega dne vrne in tujega otroka proda gospodu Vitalisu, uličnemu zabavljaču z opico in psom. Za Rémija se s tem začnejo pustolovščine in nesreče, saj spozna trdo življenje pouličnega zabavljača, trpi lakoto, mraz in številne krivice. Vitalis dečka spodbuja, da se izkaže s svojim čudovitim glasom, zaradi česar Rémi postane prava zvezda. Postopoma odkriva tudi svoje korenine in družinske skrivnosti. Izvirni naslov: RÉMI SANS FAMILLE / Francoski film, 2020 / Režija: Antoine Blossier / Scenarij: Antoine Blossier, Hector Malot (roman) / Igrajo: Daniel Auteuil, Maleaume Paquin, Virginie Ledoyen
Komedija. Inkeri, 75-letnica, je med prepirom po nesreči s ponvijo udarila svojega moža in ga ubila. Zato pobegne, poleg pa pritegne še svoji sestri, Raili in Sylvi. Potovanje po Finski se spreobrne v pravo pustolovščino, polno podjetnih dejanj, daljnih, a živih spominov in grešnega plesanja v klubih na podeželju. Končno se druščina znajde pred Inkerijino univerzo iz mladosti. Inkeri od nekod iztakne Eina, svojo gorečo ljubezen iz študentskih let, kar jo spomni na mladostne sanje mlade revolucionarke, ki se jim je morala odpovedati zaradi patriarhalnega zakona, v katerega je stopila kmalu zatem. Inkeri se še enkrat znajde pred odločitvijo, kaj storiti s preostankom življenja. Ali bo še naprej ostarela, prestrašena vdova, katere življenje je v glavnem mimo, ali pa bo preostanek življenja zgrabila za roge in ga živela po svoji volji. LADIES OF STEEL / TERÄSLEIDIT/ FIN / 2020 Režija: Pamela Tola / Scenarij: Aleksi Bardy, Pamela Tola / Igrajo: Leena Uotila, Seela Sella, Saara Pakkasvirta, Heikki Nousiainen, Pirjo Lonka, Samuli Niittymäki, Jani Volanen, Pamela Tola, Lauri Tilkanen, Linnea Skog, Lilian Pärni, Anna Paavilainen, Anna-Leena Härkönen, Ilona Chevakova, Rea Mauranen, Juhani Niemelä, Marja Salo, Mio Tola, Yasmine Yamajako, Jukka Virtanen, Markku Haussila, Eero Herranen, Eeva Muttonen
20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem. Zgodovinsko verodostojna drama je posneta v pristnem okolju in sledi dejanskemu protokolu konference. WANNSEEKONFERENZ / The Conference / Nemčija / 2021 Scenarij: Magnus Vattrodt, Paul Mommertz Režija: Matti Geschonneck V glavnih vlogah: Philipp Hochmair, Johannes Allmayer, Maximilian Brückner, Fabian Busch, Matthias Bundschuh, Jakob Diehl, Lilli Fichtner, Godehard Giese, Peter Jordan, Arnd Klawitter, Frederic Linkemann, Thomas Loibl, Sascha Nathan, Markus Schleinzer, Frederik Schmid, Simon Schwarz, Rafael Stachowiak
Romantična komedija o ljubezni v času pasjih sprehodov. Dave in Fern sta neznanca, ki se vsak dan srečujeta v londonskem parku, kjer sprehajata svoja psa. Najprej je uglajena gospa Fern do Davea zadržana, saj se boji, da bo njegov velik pes poškodoval njeno psičko. Kmalu pa ugotovi, da je njegov pes miroljuben in postopoma postaneta tandem pri pasjem sprehajanju. Vsako novo srečanje v parku poglobi njuno prijateljstvo. Sčasoma se zaljubita, nato pa se spopadeta s težavami, ker prej drug z drugim nista bila povsem iskrena. Izvirni naslov: 23 WALKS / Britanski film, 2020 / Režija, scenarij: Paul Morrison / Igrajo: Dave Johns, Alison Steadman
Drama s komičnimi primesmi. June Wilton je imela pred petimi leti možgansko kap, po kateri se je pri njej začela pojavljati demenca. Vseh pet let so zanjo skrbeli v domu, saj ni mogla ostati doma pri družini. Nekega dne pa se ji povrneta jasnost in zbranost misli, vrne se ji razum »v vsem svojem sijaju« … Ko od medicinskega osebja izve, da pri njih ni samo nekaj mescev, pač pa že dolgih pet let, želi nemudoma zapustiti dom in se odpraviti domov k svoji družini. Še toliko bolj, ker ji zdravnik pove, da stanje lucidnosti ne bo trajalo dolgo in se ji bo slej ko prej vrnila demenca. Ker June ne more kar oditi, se odloči pobegniti. Toda ko se po petih letih vrne domov, je tam vse postavljeno na glavo: stvari in ljudje … JUNE AGAIN / AUSTRALIA / 2020 Režija: JJ Winlove / Scenarij: JJ Winlove / Igrajo: Noni Hazlehurst, Claudia Karvan, Stephen Curry, Di Adams, Wayne Blair, Peta Carolan, Otis Dhanji, Brendan Donoghue, Nash Edgerton, Pip Edwards, Jessica Feneley, Darren Gilshenan, Uli Latukefu, Steve Le Marquand, Amanda Maple-Brown, Paisley Motum …
Prelepa ljubezenska zgodba, postavljena v slikovito družino dveh umetnikov. Precej načet odnos se znajde pred preizkušnjo po ženini diagnozi. Film je leta 2020 dobil nagrado združenja evropskih kinematografov na berlinskem festivalu. Anja in Tomas živita za svoji karieri v svetu plesa in gledališča. Ustvarila sta si družino, ki jo sestavljajo njuni skupni otroci in odrasla Tomasova otroka iz prejšnjega zakona. Usklajevanje karier in zapletene družinske strukture zahteva več kot celega človeka. Oba sta precej izčrpana in njun odnos bi bil lahko boljši. Ampak lahko bi rekli, da so vsi ena velika, srečna, čeprav nenavadna družina. To svojevrstno idilo prekine zdravniška diagnoza – rak; Anji zdravnik sporoči, da ima pred seboj še največ tri mesece življenja. Večna borka se noče sprijazniti s kruto resnico, ampak sama ne bo zmogla. Ji bo Tomas lahko stal ob strani? On, ki je skrb za družino prepuščal Anji in se osredotočal samo na svojo kariero? Originalni naslov: HAP Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Maria Sødahl Scenarij: Maria Sødahl Igrajo: Andrea Bræin Hovig, Stellan Skarsgård, Elli Rhiannon Müller Osborne, Alfred Vatne
Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe
Brata Dardenne, znana po globoko človečnih, družbeno angažiranih dramah iz življenja delavskega razreda (Rosetta, Fant s kolesom), se tokrat lotita zgodbe o vplivu verskega fanatizma na mladega človeka. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Še nedolgo nazaj je bil povsem običajen najstnik, zdaj pa se pod močnimi vplivi verskega voditelja ne želi več rokovati z učiteljico, mamo in sestro pa obtožuje nespodobnega vedenja. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega poskušajo brzdati njegova skrajna čustva: mama, brat, učiteljica, psihologinja, socialni delavci, odvetnik in sodnik. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj? Originalni naslov: LE JEUNE AHMED Leto produkcije: 2019 Država: Belgija, Francija Žanr: drama Režija: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Scenarij: Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne Igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck
Britansko komedijo o disfunkcionalni družini odlikujejo zabaven scenarij, črni humor in odlična glavna igralca, Rosamund Pike in David Tennant. Zakonca Doug in Abi že nekaj časa živita ločeno in se ne moreta videti, ne da bi se sprla. A ne želita, da bi to izvedel dedek, ki praznuje petinsedemdeset let. Ko s svojimi tremi otroki odideta na praznovanje dedkovega rojstnega dne, se zato pretvarjata, da sta srečna. Otroke prosita, naj sodelujejo v njuni igri, da ne bi pokvarili počitnic dedku, sebi in še vsem bližnjim in daljnim sorodnikom. Izvirni naslov: WHAT WE DID ON OUR HOLIDAY / Ameriški film, 2014 / Scenarij in režija: Andy Hamilton, Guy Jenkin / Igrajo: Rosamund Pike, David Tennant, Billy Connolly
Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca
Biografski celovečerni film prikazuje del življenja diplomata in zunanjega ministra Jana Masaryka (14. 9. 1886–10. 3. 1948), enega od sinov bolj znanega Tomáša Masaryka, ki je bil politik, državnik, filozof in sociolog, v zgodovino zapisan kot prvi predsednik Češkoslovaške. Dogajanje je postavljeno v obdobje od 1937 do 1939, ko je Jan Masaryk po očetovi smrti postal češkoslovaški ambasador v Veliki Britaniji. Češkoslovaška se spopada z agresijo nacistične Nemčije in Masaryk skuša prepričati Veliko Britanijo, da bi pomagala njegovi domovini, vendar je podpisan münchenski sporazum, s katerim Sudeti pripadejo Nemčiji. Jan Masaryk je obupan, njegovo duševno stanje je slabo in zdravi se v sanatoriju v Ameriki, pod nadzorom nemškega zdravnika Steina. Zbliža se z novinarko romunsko-judovskega rodu Marcio Davenport. Jan Masaryk je bil od leta 1940 do smrti 1948 češkoslovaški zunanji minister. MASARYK / A Prominent Patient / koprodukcija / 2016 Scenarij: Petr Kolecko, Alex Königsmark, Julius Sevcík Režija: Julius Sevcik V glavnih vlogah: Karel Roden, Hanns Zischler, Arly Jover, Oldrich Kaiser, Paul Nicolas, Milton Welsh, Eva Herzigová, Emília Vášáryová
Komična drama in romanca. Palm Spring. Upokojeni NASin pilot, Victor Martin nekega dne ostane brez vozniškega dovoljenja. In seveda brez svojega Porscheja-oldtimerja, s katerim sta bila zlizana in delovala kot eno. Medtem ko si prizadeva pridobiti svoje vozniško dovoljenje nazaj, je prisiljen uporabljati javni prevoz, kjer pa spozna Caroline Summers, lastnico ekološke kavarnice, imenovane "Cuckoo Cafe", ki obenem vodi tudi združenje za reševanje ogrožene puščavske želve. Martin in Caroline se zbližata. Toda Martin, čigar življenje je bila ena velika pustolovščina, se mora sedaj naučiti jadrati med svojimi konjički in ljubeznijo do Caroline … SENIOR MOMENT / USA / 2021 Režija: Giorgio Serafini / Scenarij: Kurt Brungardt, Christopher Momenee / Igrajo: William Shatner, Jean Smart, Don McManus, Katrina Bowden, Christopher Lloyd, Esai Morales, Maya Stojan, Carlos Miranda, Beth Littleford, Melissa Greenspan, Valarie Pettiford, Joe Estevez …
Izvrstna eksistencialna drama z okoljevarstvenim nabojem, v kateri poskuša razrvani duhovnik svojemu življenju vrniti smisel, je po mnenju mnogih najboljši film slovitega Paula Schraderja, scenarista Scorsesejevega Taksista in dobitnika zlatega leva za življenjsko delo na letošnjem beneškem filmskem festivalu. Prečastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu po nasvet zateče noseča faranka Mary, zaskrbljena zaradi moža, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller skuša Michaelu pomagati, a ob mladeničevem srdu tudi v njem vznikne seme upora … Originalni naslov: FIRST REFORMED Leto produkcije: 2017 Država: koprodukcija Žanr: drama Režija: Paul Schrader Scenarij: Paul Schrader Igrajo: Ethan Hawke, Amanda Seyfried, Philip Ettinger, Cedric Antonio Kyles
Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura
Ena prvih mojstrovin R. W. Fassbinderja govori o bridkem življenju prodajalca sadja. München v 50. letih 20. stoletja. Življenje je za Hansa Eppa eno samo veliko ponižanje. Po vrnitvi iz francoske tujske legije, v kateri je preživel več let, se začne preživljati kot prodajalec sadja. S tem si nakoplje materin prezir. Zaradi prepirov z ženo, zapravljene kariere in izgubljene stare ljubezni Hans začne piti, nato pa izživlja svoj bes z nasiljem. Stresno življenje načne njegovo duševno in telesno zdravje, nazadnje doživi srčno kap. Ko se že zdi, da je vse brezupno, pa v njegovo življenje vendarle posije sonce. Hans zaradi šibkega srca ponudi mesto pomočnika pri prodaji sadja Harryju, staremu znancu iz legije. Marljivi prijatelj mu pomaga posel postaviti na noge, žarek upanja posije tudi v njegovo družinsko življenje. A Hansu samouničevalni nagon ne pusti, da bi užival v redkih trenutkih sreče. Izvirni naslov: HÄNDLER DER VIER JAHRESZEITEN / Nemški film, 1972 / Scenarij in režija: Rainer Werner Fassbinder / Igrajo: Hans Hirschmüller, Irm Hermann, Hanna Schygulla
Danska pisateljica Karen Blixen se je rodila 17. 4. 1885 kot Karen Christenze Dinesen. Leta 1914 se je poročila s švedskim baronom Brorom von Blixen-Fineckejem, a njun zakon ni trajal. Umrla je 7. 9. 1962. Svetovno slavo ji je prinesel roman Spomini na Afriko (po njem so posneli film Moja Afrika), ki ga je najprej napisala v angleščini. V njem opisuje svoje življenje v Keniji, kjer je živela od konca leta 1913 do 1931, ko je prodala propadlo plantažo kave in se vrnila v domovino. Film se začne leta 1948, ko je Karen Blixen na vrhuncu kariere, njeno dansko posestvo pa je prostor, kjer se se zbira kulturna elita. Na eno od teh srečanj Blixenova povabi mladega in obetavnega pesnika Thorkilda Bjørnviga (2. 2. 1918–5. 3. 2004) in mu predlaga, naj o njej napiše knjigo. Magister, tako ga kliče Karen, je očaran, počaščen, a hkrati zaskrbljen, saj ve, da je Karen zahtevna, poleg tega sploh še ni brala njegovega pisanja. Karen ga vendarle prepriča in skleneta pakt, ki za Thorkilda in njegovo ženo Grete postane prehudo breme. Prijateljstvo med Karen in Thorkildom je zapleteno, saj je gospodovalna, poleg tega jo pestijo hude zdravstvene težave. Bjørnvig je leta 1974 napisal delo Pagten, v katerem opisuje svoje prijateljstvo s Karen Blixen v letih od 1948 do 1955. PAGTEN / The Pact / Danska / 2021 Scenarij: Christian Torpe Režija: Bille August V glavnih vlogah: Birthe Neumann, Simon Bennebjerg, Asta August, Nanna Skaarup Voss
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik ponuja vpogled v slovensko polpreteklo zgodovino. Etnološka filmska reportaža Jožeta Bevca BIZOVIŠKE PERICE (1959) prikazuje eno od najstarejših domačih uslužnostnih obrti, poklicno pranje perila, kot so ga v Bizoviku za bogatejše meščanske družine v Ljubljani, pa tudi za obrtnike, trgovce in podjetja izvajale žene in dekleta bizoviških kajžarjev. Režiser Jože Bevc se (s scenaristom Žarkom Petanom) podpisuje tudi pod ironični dokumentarec VIKEND (1963) o zadnjih dneh v tednu, ki so namenjeni sprostitvi in počitku in ko »mesto izumre, doma pa ostanejo samo tisti, ki morajo«. MLADINA GRADI je mednarodno nagrajeni dokumentarec Franceta Štiglica o gradnji socializma po osvoboditvi in, kot se je glasil poziv, o »darovanju moči mladine domovini, skupnosti in Titu«. SLAVICA EXCEPTION režiserja Maka Sajka iz leta 1971 je dokumentarni portret profesionalne striptizete, ki jo je denarna stika pripeljala v bar, kjer »moški z nakupom šampanjca mislijo, da so s tem kupili tudi žensko«. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Paket slovenskih kratkometražnih klasik vključuje tri filme: dva dokumentarca in mejnik slovenske umetniške animacije. BARVA SPOMINA je portret slikarja Jožeta Spacala in njegove slikarske in grafične umetnosti, ki ga je leta 1967 ustvaril dvojec režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana v želji, da razkrije Spacalovo človečnost, sintezo in ritem njegovega likovnega dela, medtem ko je dokumentarec CUKRARNA režiserja Jožeta Pogačnika (1972) poklon ljubljanski stavbi in njenim prebivalcem z veličastno preteklostjo in tragično sedanjostjo. Mejnik slovenske umetniške animacije POLJUBI MEHKA ME RADIRKA (1984) režiserja in animatorja Zvonka Čoha je kombinacija figurativne risbe, postavljene v klasičen likovni prostor, in nadrealističnih vsebin, ki nastanejo s pomočjo metafor in asociacij. Klasične junake animiranih filmov zamenjajo različni gibi konstruiranih in oživljenih figur. Filmi so digitalno restavrirani in na voljo za predvajanje v izvirni kakovosti ter zvočni in vizualni podobi, kot so si jo zamislili njihovi avtorji.
Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days.
Bila so leta debelih krav in vsi kazalci so bili obrnjeni navzgor. Potem so se finance sesule in sledilo je spoznanje – krave so bile na steroidih. Nekateri odgovori, kako je bilo to mogoče, so iz prve roke zbrani v filmu Do vrha in nazaj. Nastopa: Albin Kordež, finančnik, nekdanji predsednik uprave tehničnega trgovskega koncerna, menedžer leta, član Sveta Banke Slovenije, »master mind« ponesrečenega menedžerskega odkupa, »tajkun«, obtoženec in stanovalec na polodprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob – Slovenska vas. There were times when the economy was thriving and all indicators were turned upwards. But then finances crashed and reality hit in – the economy had been artificially inflated. We got some answers first-hand, how was this possible, and present them in the film To The Top And Back. Featuring Albin Kordež, the former president of the board of technical merchandise concern, the manager of the year, a member of the Council of Bank of Slovenia, a master mind of managment buyout that went South, a “tycoon”, the convict residing at the semi-open department of Institution for Serving Sentence of Prison Dob – Slovenska vas. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers.
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Fountain (2017), komedija, ki jo je Vojnović posnel stoletje po tem, ko je Marcel Duchamp razstavil svoje znamenito delo Fountain, v osnovi nič drugega kot pisoar. Original velja za izgubljenega, replike pa so bile predmet mnogih afer, saj so na razstavah po svetovnih muzejih številni obiskovalci poskušali in tudi uspevali urinirati vanje, jim nasilno vračati osnovni namen. Fountain je spremenil svet umetnosti, a kje je original? In če ga je nekdo vrnil nazaj v stranišče, je še umetniško delo? Fountain (2017), a comedy made by Vojnović a century after Marcel Duchamp exhibited his famous work Fountain, which was basically a mere urinal. Its replicas have been implicated in a number of affairs when people visiting exhibitions in museums around the globe were trying to give the work its original purpose by force. At the 100th anniversary the question poses itself: What if somebody put it back into a bathroom, is it then still a work of art?
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Kratki dokumentarni film Abesinija režiserja Karpa Godine iz leta 1999 o ozkotirni železniški progi Trst-Poreč, dolgi 123 kilometrov. 15. decembra 1902 je bila proga slovesno odprta. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju z vsem tovorom potopila. A short documentary Abyssinia by the director Karpo Godina from 1999 about the narrow-gauge 123 kilometer railway Trieste-Poreč. The line was inaugurated on December 15, 1902,. The route was given three names by the people: La Parenzana, Porečanka and Porečka. In 1935, Italy abolished the line and sold it off. The tracks were loaded onto a ship for war purposes and taken to Abyssinia. Somewhere in the Mediterranean, the ship sank with all its cargo. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Dokumentarec Na koncu Tržaške prikazuje pogled na vrednote in filozofijo Petra Brumna, trenerja izven športnih okvirjev ter na njegovo življenje in delo med zmago in porazom. Peter Brumen, borec in specialist za delo z marginaliziranimi skupinami ter človek, ki je slovensko košarkarsko reprezentanco gluhih povedel na svetovni vrh. Je osrednja figura zamejske košarke in natančen opazovalec, ki iz slehernega igralca potegne najboljše. Documentary At the End of Trieste Street presents Peter Brumen, the man who took the lead of Slovenian deaf men’s basketball team for the world summit and the central figure of basketball of Slovenian minority in Italy. Accurate observer, who drags out the best abilities of every player. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi, angleškimi, hrvaškimi in nemškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With english, slovenian, croatian and german subtitles.
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
