Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na začetku oddaje vam povemo, da se je obnovil pogonski sistem Filovega mlina na Gornjem Seniku. Državna slovenska samouprava bo zgradbo dala še zunaj in znotraj prenoviti, v njej pa namerava odpreti tudi kavarno in galerijo. Pred 25 leti so v duhovnika posvetili porabskega župnika Tiborja Tótha. Ob svoji srebrni maši pripoveduje o petnajstletnem poslanstvu med Slovenci, zaradi katerih – kot Madžar – bogoslužja delno izvaja v slovenskem narečju. V kratkih poročilih vas obvestimo o izročitvi narodnostnih štipendij in podretju mlaja. Ob koncu magazina pa vam predstavimo novo romarsko pot, ki bo povezovala obmejna spominska mesta mučencev blaženega Jánosa Brennerja in Božjega služabnika Danijela Halasa.
Na začetku oddaje vam povemo, da se je obnovil pogonski sistem Filovega mlina na Gornjem Seniku. Državna slovenska samouprava bo zgradbo dala še zunaj in znotraj prenoviti, v njej pa namerava odpreti tudi kavarno in galerijo. Pred 25 leti so v duhovnika posvetili porabskega župnika Tiborja Tótha. Ob svoji srebrni maši pripoveduje o petnajstletnem poslanstvu med Slovenci, zaradi katerih – kot Madžar – bogoslužja delno izvaja v slovenskem narečju. V kratkih poročilih vas obvestimo o izročitvi narodnostnih štipendij in podretju mlaja. Ob koncu magazina pa vam predstavimo novo romarsko pot, ki bo povezovala obmejna spominska mesta mučencev blaženega Jánosa Brennerja in Božjega služabnika Danijela Halasa.
89 let zdravijo pljučne bolnike z obeh strani nekdanje meje- tudi s pomočjo speleoterapije. Bili smo v bolnišnici Sežana. Dediščina večkulturnosti in večjezičnosti Škofije Koper. Skupnost Italijanov Piran odslej še bolj aktiven člen turistične ponudbe kraja. Slovensko-italijansko-srbska rock skupina King Foo navdušuje doma in v tujini.
89 let zdravijo pljučne bolnike z obeh strani nekdanje meje- tudi s pomočjo speleoterapije. Bili smo v bolnišnici Sežana. Dediščina večkulturnosti in večjezičnosti Škofije Koper. Skupnost Italijanov Piran odslej še bolj aktiven člen turistične ponudbe kraja. Slovensko-italijansko-srbska rock skupina King Foo navdušuje doma in v tujini.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so dan državnosti Republike Slovenije praznovali tudi na slovenskem Generalnem konzulatu v Monoštru. S pesniško-glasbenim programom so svečanost popestrili mladi porabski in prekmurski Slovenci. V nadaljevanju vas popeljemo v Monošter, kjer so pred kratkim obeležili dvajsetletnico ustanovitve Komornega zbora Zveze Slovencev. V našem magazinu lahko spoznate zgodbo pevskega zbora, medtem pa prisluhnete priredbam slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi zbora jubilanta. Za konec smo za vas pripravili še nekaj kulinarike. V okviru evropskega projekta Regiotaste so v Števanovcih domači učenci ter šolarji z Gornjega Senika in iz prekmurske Velike Polane skupaj pripravljali tradicionalne porabske jedi. Takšnih srečanj bo še več na obeh straneh meje.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so dan državnosti Republike Slovenije praznovali tudi na slovenskem Generalnem konzulatu v Monoštru. S pesniško-glasbenim programom so svečanost popestrili mladi porabski in prekmurski Slovenci. V nadaljevanju vas popeljemo v Monošter, kjer so pred kratkim obeležili dvajsetletnico ustanovitve Komornega zbora Zveze Slovencev. V našem magazinu lahko spoznate zgodbo pevskega zbora, medtem pa prisluhnete priredbam slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi zbora jubilanta. Za konec smo za vas pripravili še nekaj kulinarike. V okviru evropskega projekta Regiotaste so v Števanovcih domači učenci ter šolarji z Gornjega Senika in iz prekmurske Velike Polane skupaj pripravljali tradicionalne porabske jedi. Takšnih srečanj bo še več na obeh straneh meje.
V tokratni, posebni oddaji Lynx o tem, kako je nastala čezmejna televizija. Njena naloga- obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Začelo se je leta 1975, s sodelovanjem Televizije Koper Capodistria in ustanovitvijo Agencije Alpe Adria.
V tokratni, posebni oddaji Lynx o tem, kako je nastala čezmejna televizija. Njena naloga- obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Začelo se je leta 1975, s sodelovanjem Televizije Koper Capodistria in ustanovitvijo Agencije Alpe Adria.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Na začetku oddaje vas vabimo na Gornji Senik, katerega prvi mož je že pol leta Szabolcs Andrejek. Najmlajši župan v slovenskem Porabju nam je zaupal svoje načrte, med katerimi je naštel ureditev cestne infrastrukture in pridobitev športne slačilnice. Mladi Slovenec želi svoje naselje razvijati s pomočjo madžarskih, slovenskih in evropskih sredstev. V nadaljevanju ostajamo v največji slovenski vasi na Madžarskem, kjer smo obiskali pevske vaje porabskih srednješolk Štefanije Dravec in Vanese Šulič. Pod vodstvom mentorice iz Slovenije Julije Lorien dekleti svoje petje spremljata tudi z glasbiloma in sta prepričani, da se bosta z glasbo ukvarjali vse življenje. Ob koncu našega magazina obiščemo bližnji Grad na Goričkem, kjer je na baročnem gradu na ogled stalna rokodelska razstava, ki zaobjema sedem obrtnih delavnic. Po prostorih nas vodi pomurska etnologinja Jelka Pšajd.
Na začetku oddaje vas vabimo na Gornji Senik, katerega prvi mož je že pol leta Szabolcs Andrejek. Najmlajši župan v slovenskem Porabju nam je zaupal svoje načrte, med katerimi je naštel ureditev cestne infrastrukture in pridobitev športne slačilnice. Mladi Slovenec želi svoje naselje razvijati s pomočjo madžarskih, slovenskih in evropskih sredstev. V nadaljevanju ostajamo v največji slovenski vasi na Madžarskem, kjer smo obiskali pevske vaje porabskih srednješolk Štefanije Dravec in Vanese Šulič. Pod vodstvom mentorice iz Slovenije Julije Lorien dekleti svoje petje spremljata tudi z glasbiloma in sta prepričani, da se bosta z glasbo ukvarjali vse življenje. Ob koncu našega magazina obiščemo bližnji Grad na Goričkem, kjer je na baročnem gradu na ogled stalna rokodelska razstava, ki zaobjema sedem obrtnih delavnic. Po prostorih nas vodi pomurska etnologinja Jelka Pšajd.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so za direktorja Radia Monošter za pet let ponovno izvolili Attilo Bartakovicsa. Stari-novi poslovodja v pogovoru pove, kakšne načrte ima z živimi oddajami oziroma kako poskuša najti in pridobiti novega novinarskega sodelavca. V nadaljevanju obiščemo Števanovce, kjer so pred kratkim namenu predali novo turistično destinacijo. Gradnjo prenočitvenih in razstavnih prostorov je preko gospodarskega razvojnega programa podprlo slovensko ministrstvo za gospodarstvo. »Težko je bilo, a smo zdržali.« S tem naslovom je izšla 27. knjiga Knjižne zbirke Med Rabo in Muro, v kateri je pomurska etnologinja Jelka Pšajd objavila šest življenjskih zgodb siromašnih ljudi iz severovzhodnega slovenskega prostora, ki so kljub bedi uspeli. Ob koncu magazina vas vabimo v župnijsko cerkev kraja Sveti Jurij v Prekmurju, kjer je god zavetnika povezan z občinskim praznikom. Domači župnik ob predstavitvi znamenitosti cerkve pove tudi, kako je nastal križev pot pod cerkvijo.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so za direktorja Radia Monošter za pet let ponovno izvolili Attilo Bartakovicsa. Stari-novi poslovodja v pogovoru pove, kakšne načrte ima z živimi oddajami oziroma kako poskuša najti in pridobiti novega novinarskega sodelavca. V nadaljevanju obiščemo Števanovce, kjer so pred kratkim namenu predali novo turistično destinacijo. Gradnjo prenočitvenih in razstavnih prostorov je preko gospodarskega razvojnega programa podprlo slovensko ministrstvo za gospodarstvo. »Težko je bilo, a smo zdržali.« S tem naslovom je izšla 27. knjiga Knjižne zbirke Med Rabo in Muro, v kateri je pomurska etnologinja Jelka Pšajd objavila šest življenjskih zgodb siromašnih ljudi iz severovzhodnega slovenskega prostora, ki so kljub bedi uspeli. Ob koncu magazina vas vabimo v župnijsko cerkev kraja Sveti Jurij v Prekmurju, kjer je god zavetnika povezan z občinskim praznikom. Domači župnik ob predstavitvi znamenitosti cerkve pove tudi, kako je nastal križev pot pod cerkvijo.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Biotska raznovrstnost je v nevarnosti, število rastlin in živali se na celotnem planetu nenehno zmanjšuje. Naravovarstveniki se na različne načine trudijo, da bi upad biodiverzitete omilili.
Biotska raznovrstnost je v nevarnosti, število rastlin in živali se na celotnem planetu nenehno zmanjšuje. Naravovarstveniki se na različne načine trudijo, da bi upad biodiverzitete omilili.
Zaradi lege je bilo življenje tukaj od nekdaj zelo zahtevno, o čemer priča tudi Etnografski muzej. Davča je zelo priljubljena tudi med pohodniki.
Zaradi lege je bilo življenje tukaj od nekdaj zelo zahtevno, o čemer priča tudi Etnografski muzej. Davča je zelo priljubljena tudi med pohodniki.
V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled prenovljena stalna razstava Ljudje ob Muri. Predstavljene so nove arheološke najdbe, ki so jih odkrili ob gradnji pomurske avtoceste.
V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled prenovljena stalna razstava Ljudje ob Muri. Predstavljene so nove arheološke najdbe, ki so jih odkrili ob gradnji pomurske avtoceste.
Pred pol stoletja je znani lokostrelec in izdelovalec lokov stopil na pot, ki ga vodi še danes. Njegove loke so uporabljali tudi na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Pred pol stoletja je znani lokostrelec in izdelovalec lokov stopil na pot, ki ga vodi še danes. Njegove loke so uporabljali tudi na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Eden vidnejših in prodornejših slovenskih ilustratorjev mlajše generacije je za svoje delo od Združenja ameriških ilustratorjev prejel zlato in dve srebrni medalji.
Eden vidnejših in prodornejših slovenskih ilustratorjev mlajše generacije je za svoje delo od Združenja ameriških ilustratorjev prejel zlato in dve srebrni medalji.
Na začetku oddaje vas vabimo na Porabski križev pot, ki so ga v letošnjem postnem obdobju slovenski verniki že drugič prehodili. 33-kilometrski krožni pohod je bil razdeljen na dva kraka, romarji so se napotili iz Števanovcev oziroma z Gornjega Senika. V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci. Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
Na začetku oddaje vas vabimo na Porabski križev pot, ki so ga v letošnjem postnem obdobju slovenski verniki že drugič prehodili. 33-kilometrski krožni pohod je bil razdeljen na dva kraka, romarji so se napotili iz Števanovcev oziroma z Gornjega Senika. V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci. Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
Združena ekipa RTV Koper Capodistria in RAI FVG-FJK je v goriškem Kulturnem domu posnela koncert z naslovom Božična zgodba, na katerem so nastopili pevci Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Tatjana Mihelj in Ladybugz (Katja Kovačič, Nastja Vodenik, Ana Marčun) ob spremljavi Big Banda GD Nova pod taktirko Blaža Pahorja. Premierno so se na Goriškem predstavili z božično-novoletno obarvanim sporedom, ki vključuje mednarodne (Let It Snow, Jinge Bells, White Christmas itd.) in slovenske zimzelene melodije (Bela Snežinka, Silvestrski poljub, Meni dobro je, Na božično noč itd.) Vabljeni k ogledu.
Združena ekipa RTV Koper Capodistria in RAI FVG-FJK je v goriškem Kulturnem domu posnela koncert z naslovom Božična zgodba, na katerem so nastopili pevci Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Tatjana Mihelj in Ladybugz (Katja Kovačič, Nastja Vodenik, Ana Marčun) ob spremljavi Big Banda GD Nova pod taktirko Blaža Pahorja. Premierno so se na Goriškem predstavili z božično-novoletno obarvanim sporedom, ki vključuje mednarodne (Let It Snow, Jinge Bells, White Christmas itd.) in slovenske zimzelene melodije (Bela Snežinka, Silvestrski poljub, Meni dobro je, Na božično noč itd.) Vabljeni k ogledu.
V oktobrski oddaji Lynx Magazine. Ob katastrofalnih poplavah, ki so pustošile avgusta so slovenskim reševalcem priskočili na pomoč številni iz tujine in še enkrat pokazali, da je v slogi velika moč. 60 let mineva od dne, ko je plaz v Vajontu pod seboj pokopal skoraj 2000 prebivalcev. Ko se prepletata ljubezen do morja in kulturne dediščine nastane zgodba o Galebu- sto let stari jadrnici, ki je oživela v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera. Elegantna, močna, posebna. Wagnerjeva ograja Solkanskega mostu, ki je prvič na ogled javnosti.
V oktobrski oddaji Lynx Magazine. Ob katastrofalnih poplavah, ki so pustošile avgusta so slovenskim reševalcem priskočili na pomoč številni iz tujine in še enkrat pokazali, da je v slogi velika moč. 60 let mineva od dne, ko je plaz v Vajontu pod seboj pokopal skoraj 2000 prebivalcev. Ko se prepletata ljubezen do morja in kulturne dediščine nastane zgodba o Galebu- sto let stari jadrnici, ki je oživela v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera. Elegantna, močna, posebna. Wagnerjeva ograja Solkanskega mostu, ki je prvič na ogled javnosti.
Na začetku oddaje lahko prisluhnete pogovoru s slovensko parlamentarno zagovornico. Erika Köleš Kiss izraža svoje mnenje glede gospodarskih razvojnih programov, šolstva in cestne infrastrukture v Porabju, spregovori pa tudi o svojih načrtih pred iztekom mandata. V nadaljevanju vas obveščamo, da je porabska slovenska upokojenska aktivistka Marijana Kovács ob madžarskem državnem prazniku prejela visoko županijsko priznanje. Osrednjeslovensko šego spuščanja »gregorčkov« po potoku so že petič oživili na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli. Na gregorjevo so se učenci pomerili v znanju in spretnostnih igrah. Ob koncu magazina vas vabimo na rokodelsko delavnico v Števanovcih, kjer so se pod vodstvom dveh priznanih domačih mojstric s skrivnostmi izdelave rož iz kreppapirja spoznavali Slovenci in Madžari.
Na začetku oddaje lahko prisluhnete pogovoru s slovensko parlamentarno zagovornico. Erika Köleš Kiss izraža svoje mnenje glede gospodarskih razvojnih programov, šolstva in cestne infrastrukture v Porabju, spregovori pa tudi o svojih načrtih pred iztekom mandata. V nadaljevanju vas obveščamo, da je porabska slovenska upokojenska aktivistka Marijana Kovács ob madžarskem državnem prazniku prejela visoko županijsko priznanje. Osrednjeslovensko šego spuščanja »gregorčkov« po potoku so že petič oživili na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli. Na gregorjevo so se učenci pomerili v znanju in spretnostnih igrah. Ob koncu magazina vas vabimo na rokodelsko delavnico v Števanovcih, kjer so se pod vodstvom dveh priznanih domačih mojstric s skrivnostmi izdelave rož iz kreppapirja spoznavali Slovenci in Madžari.
Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle.
Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle.
V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije.
V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije.
Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi.
Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Tokrat smo v ospredje postavili dolgotrajna sušna obdobja, ki smo jim priča v zadnjih letih. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Obiskali smo slovensko Osnovno šolo v Romjanu, ki jo obiskuje vse več italijansko govorečih otrok. V Benetkah smo, po 60-ih, spet lahko občudovali umetnine velikega Vittorea Carpaccia. Pa še zgodba o Franju Felicijanu, lončarju, pečarju in umetniku.
Tokrat smo v ospredje postavili dolgotrajna sušna obdobja, ki smo jim priča v zadnjih letih. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Obiskali smo slovensko Osnovno šolo v Romjanu, ki jo obiskuje vse več italijansko govorečih otrok. V Benetkah smo, po 60-ih, spet lahko občudovali umetnine velikega Vittorea Carpaccia. Pa še zgodba o Franju Felicijanu, lončarju, pečarju in umetniku.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vsak junij je Bohinj z okolico odet v cvetje. Na številnih lokacijah potekajo dogodki in prireditve, ki odkrivajo različne čare in značilnosti teh krajev.
Vsak junij je Bohinj z okolico odet v cvetje. Na številnih lokacijah potekajo dogodki in prireditve, ki odkrivajo različne čare in značilnosti teh krajev.
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem nekoč zelo pomembna obrt, s katero se Šoštanj ponaša več kot dve stoletji, zato je tu našel svoje mesto tudi Muzej usnjarstva, ki popelje obiskovalce od začetka, vzpona in vse do zatona te obrti.
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem nekoč zelo pomembna obrt, s katero se Šoštanj ponaša več kot dve stoletji, zato je tu našel svoje mesto tudi Muzej usnjarstva, ki popelje obiskovalce od začetka, vzpona in vse do zatona te obrti.
V Gorenji Kanomlji stoji mogočna domačija Šturmajce iz 18. stoletja. Samoten kmečki dvorec premožnejšega kmeta je bil prvič omenjen že leta 1335.
V Gorenji Kanomlji stoji mogočna domačija Šturmajce iz 18. stoletja. Samoten kmečki dvorec premožnejšega kmeta je bil prvič omenjen že leta 1335.
Slovenski goslar Daniel Musek se je lotil prav posebnega projekta: iz lesa 6500 let stare jelke namerava izdelati vrhunska solistična godala.
Slovenski goslar Daniel Musek se je lotil prav posebnega projekta: iz lesa 6500 let stare jelke namerava izdelati vrhunska solistična godala.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem.
Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem.
Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov.
Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov.
Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili in modnimi dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva.
Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili in modnimi dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah.
Na začetku oddaje vam predstavljamo novo, osrednjo informativno spletno stran Slovencev na Madžarskem, ki vsebuje opise turističnih znamenitosti in elementov dediščine, napoveduje pa tudi aktualne dogodke. Po lanskoletnih lokalnih volitvah nekatera porabska naselja vodijo novi župani. O načrtih smo se pogovarjali z izvoljeno županjo Andovcev Szabino Kern. Za pustno obdobje je tudi v okolici Monoštra značilna peka krofov. V našem magazinu lahko spoznate tradicionalni porabski recept te sladice. Koranti iz okolice Ptuja so letos že četrtič zaporedoma obiskali Slovence na Madžarskem. Rajali so v Sakalovcih, Števanovcih, Monoštru in Sombotelu.
Na začetku oddaje vam predstavljamo novo, osrednjo informativno spletno stran Slovencev na Madžarskem, ki vsebuje opise turističnih znamenitosti in elementov dediščine, napoveduje pa tudi aktualne dogodke. Po lanskoletnih lokalnih volitvah nekatera porabska naselja vodijo novi župani. O načrtih smo se pogovarjali z izvoljeno županjo Andovcev Szabino Kern. Za pustno obdobje je tudi v okolici Monoštra značilna peka krofov. V našem magazinu lahko spoznate tradicionalni porabski recept te sladice. Koranti iz okolice Ptuja so letos že četrtič zaporedoma obiskali Slovence na Madžarskem. Rajali so v Sakalovcih, Števanovcih, Monoštru in Sombotelu.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.