Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na začetku oddaje vam povemo, da se je obnovil pogonski sistem Filovega mlina na Gornjem Seniku. Državna slovenska samouprava bo zgradbo dala še zunaj in znotraj prenoviti, v njej pa namerava odpreti tudi kavarno in galerijo. Pred 25 leti so v duhovnika posvetili porabskega župnika Tiborja Tótha. Ob svoji srebrni maši pripoveduje o petnajstletnem poslanstvu med Slovenci, zaradi katerih – kot Madžar – bogoslužja delno izvaja v slovenskem narečju. V kratkih poročilih vas obvestimo o izročitvi narodnostnih štipendij in podretju mlaja. Ob koncu magazina pa vam predstavimo novo romarsko pot, ki bo povezovala obmejna spominska mesta mučencev blaženega Jánosa Brennerja in Božjega služabnika Danijela Halasa.
Na začetku oddaje vam povemo, da se je obnovil pogonski sistem Filovega mlina na Gornjem Seniku. Državna slovenska samouprava bo zgradbo dala še zunaj in znotraj prenoviti, v njej pa namerava odpreti tudi kavarno in galerijo. Pred 25 leti so v duhovnika posvetili porabskega župnika Tiborja Tótha. Ob svoji srebrni maši pripoveduje o petnajstletnem poslanstvu med Slovenci, zaradi katerih – kot Madžar – bogoslužja delno izvaja v slovenskem narečju. V kratkih poročilih vas obvestimo o izročitvi narodnostnih štipendij in podretju mlaja. Ob koncu magazina pa vam predstavimo novo romarsko pot, ki bo povezovala obmejna spominska mesta mučencev blaženega Jánosa Brennerja in Božjega služabnika Danijela Halasa.
89 let zdravijo pljučne bolnike z obeh strani nekdanje meje- tudi s pomočjo speleoterapije. Bili smo v bolnišnici Sežana. Dediščina večkulturnosti in večjezičnosti Škofije Koper. Skupnost Italijanov Piran odslej še bolj aktiven člen turistične ponudbe kraja. Slovensko-italijansko-srbska rock skupina King Foo navdušuje doma in v tujini.
89 let zdravijo pljučne bolnike z obeh strani nekdanje meje- tudi s pomočjo speleoterapije. Bili smo v bolnišnici Sežana. Dediščina večkulturnosti in večjezičnosti Škofije Koper. Skupnost Italijanov Piran odslej še bolj aktiven člen turistične ponudbe kraja. Slovensko-italijansko-srbska rock skupina King Foo navdušuje doma in v tujini.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so dan državnosti Republike Slovenije praznovali tudi na slovenskem Generalnem konzulatu v Monoštru. S pesniško-glasbenim programom so svečanost popestrili mladi porabski in prekmurski Slovenci. V nadaljevanju vas popeljemo v Monošter, kjer so pred kratkim obeležili dvajsetletnico ustanovitve Komornega zbora Zveze Slovencev. V našem magazinu lahko spoznate zgodbo pevskega zbora, medtem pa prisluhnete priredbam slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi zbora jubilanta. Za konec smo za vas pripravili še nekaj kulinarike. V okviru evropskega projekta Regiotaste so v Števanovcih domači učenci ter šolarji z Gornjega Senika in iz prekmurske Velike Polane skupaj pripravljali tradicionalne porabske jedi. Takšnih srečanj bo še več na obeh straneh meje.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so dan državnosti Republike Slovenije praznovali tudi na slovenskem Generalnem konzulatu v Monoštru. S pesniško-glasbenim programom so svečanost popestrili mladi porabski in prekmurski Slovenci. V nadaljevanju vas popeljemo v Monošter, kjer so pred kratkim obeležili dvajsetletnico ustanovitve Komornega zbora Zveze Slovencev. V našem magazinu lahko spoznate zgodbo pevskega zbora, medtem pa prisluhnete priredbam slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi zbora jubilanta. Za konec smo za vas pripravili še nekaj kulinarike. V okviru evropskega projekta Regiotaste so v Števanovcih domači učenci ter šolarji z Gornjega Senika in iz prekmurske Velike Polane skupaj pripravljali tradicionalne porabske jedi. Takšnih srečanj bo še več na obeh straneh meje.
V tokratni, posebni oddaji Lynx o tem, kako je nastala čezmejna televizija. Njena naloga- obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Začelo se je leta 1975, s sodelovanjem Televizije Koper Capodistria in ustanovitvijo Agencije Alpe Adria.
V tokratni, posebni oddaji Lynx o tem, kako je nastala čezmejna televizija. Njena naloga- obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. Začelo se je leta 1975, s sodelovanjem Televizije Koper Capodistria in ustanovitvijo Agencije Alpe Adria.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov. Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi. V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije. Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle. Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
V vsakem udarcu kladiva oblikovalca nakita in drugih predmetov iz žlahtnih kovin Christopha Steidla Porente se kali neka zgodba. Edini zlatar in srebrokovač v Sloveniji, po rodu Bavarec, se je te stare rokodelske obrti izučil v delavnicah benediktinskega samostana v zlatarski šoli v Würzburgu. Tkanje je bilo nekoč ena najbolj razširjenih obrti v Sloveniji. Po prvi svetovni vojni, ob pojavu hitrejših industrijskih statev in novih tkanin, pa je zanimanje za to obrt začelo upadati. Danes se s tkanjem v Sloveniji ukvarja le še kakih 20 ljudi, ena od njih je Mojca Tomšič. Selšček je majhna vas na cesti med Cerknico in Rakitno na Notranjskem. Tu živi le nekaj več kot 150 prebivalcev. Vendar je to prav posebna vas. Vas velikega slovenskega umetnika Maksima Gasparija. Tradicionalne panonske hiše, narejene iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo pod imenom cimprače, so danes prava redkost, čeprav so bile še v začetku 20. stoletja pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju. Med Gorenjsko in severno Primorsko je čudovita Soriška planina ali Sorica, kot ji pravijo domačini. Pogled z njenega vrha seže na eni strani daleč na primorsko pokrajino, na drugi strani pa na visoke Julijske Alpe.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.
Na začetku oddaje vas vabimo na Gornji Senik, katerega prvi mož je že pol leta Szabolcs Andrejek. Najmlajši župan v slovenskem Porabju nam je zaupal svoje načrte, med katerimi je naštel ureditev cestne infrastrukture in pridobitev športne slačilnice. Mladi Slovenec želi svoje naselje razvijati s pomočjo madžarskih, slovenskih in evropskih sredstev. V nadaljevanju ostajamo v največji slovenski vasi na Madžarskem, kjer smo obiskali pevske vaje porabskih srednješolk Štefanije Dravec in Vanese Šulič. Pod vodstvom mentorice iz Slovenije Julije Lorien dekleti svoje petje spremljata tudi z glasbiloma in sta prepričani, da se bosta z glasbo ukvarjali vse življenje. Ob koncu našega magazina obiščemo bližnji Grad na Goričkem, kjer je na baročnem gradu na ogled stalna rokodelska razstava, ki zaobjema sedem obrtnih delavnic. Po prostorih nas vodi pomurska etnologinja Jelka Pšajd.
Na začetku oddaje vas vabimo na Gornji Senik, katerega prvi mož je že pol leta Szabolcs Andrejek. Najmlajši župan v slovenskem Porabju nam je zaupal svoje načrte, med katerimi je naštel ureditev cestne infrastrukture in pridobitev športne slačilnice. Mladi Slovenec želi svoje naselje razvijati s pomočjo madžarskih, slovenskih in evropskih sredstev. V nadaljevanju ostajamo v največji slovenski vasi na Madžarskem, kjer smo obiskali pevske vaje porabskih srednješolk Štefanije Dravec in Vanese Šulič. Pod vodstvom mentorice iz Slovenije Julije Lorien dekleti svoje petje spremljata tudi z glasbiloma in sta prepričani, da se bosta z glasbo ukvarjali vse življenje. Ob koncu našega magazina obiščemo bližnji Grad na Goričkem, kjer je na baročnem gradu na ogled stalna rokodelska razstava, ki zaobjema sedem obrtnih delavnic. Po prostorih nas vodi pomurska etnologinja Jelka Pšajd.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so za direktorja Radia Monošter za pet let ponovno izvolili Attilo Bartakovicsa. Stari-novi poslovodja v pogovoru pove, kakšne načrte ima z živimi oddajami oziroma kako poskuša najti in pridobiti novega novinarskega sodelavca. V nadaljevanju obiščemo Števanovce, kjer so pred kratkim namenu predali novo turistično destinacijo. Gradnjo prenočitvenih in razstavnih prostorov je preko gospodarskega razvojnega programa podprlo slovensko ministrstvo za gospodarstvo. »Težko je bilo, a smo zdržali.« S tem naslovom je izšla 27. knjiga Knjižne zbirke Med Rabo in Muro, v kateri je pomurska etnologinja Jelka Pšajd objavila šest življenjskih zgodb siromašnih ljudi iz severovzhodnega slovenskega prostora, ki so kljub bedi uspeli. Ob koncu magazina vas vabimo v župnijsko cerkev kraja Sveti Jurij v Prekmurju, kjer je god zavetnika povezan z občinskim praznikom. Domači župnik ob predstavitvi znamenitosti cerkve pove tudi, kako je nastal križev pot pod cerkvijo.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so za direktorja Radia Monošter za pet let ponovno izvolili Attilo Bartakovicsa. Stari-novi poslovodja v pogovoru pove, kakšne načrte ima z živimi oddajami oziroma kako poskuša najti in pridobiti novega novinarskega sodelavca. V nadaljevanju obiščemo Števanovce, kjer so pred kratkim namenu predali novo turistično destinacijo. Gradnjo prenočitvenih in razstavnih prostorov je preko gospodarskega razvojnega programa podprlo slovensko ministrstvo za gospodarstvo. »Težko je bilo, a smo zdržali.« S tem naslovom je izšla 27. knjiga Knjižne zbirke Med Rabo in Muro, v kateri je pomurska etnologinja Jelka Pšajd objavila šest življenjskih zgodb siromašnih ljudi iz severovzhodnega slovenskega prostora, ki so kljub bedi uspeli. Ob koncu magazina vas vabimo v župnijsko cerkev kraja Sveti Jurij v Prekmurju, kjer je god zavetnika povezan z občinskim praznikom. Domači župnik ob predstavitvi znamenitosti cerkve pove tudi, kako je nastal križev pot pod cerkvijo.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
Na začetku oddaje vas vabimo na Porabski križev pot, ki so ga v letošnjem postnem obdobju slovenski verniki že drugič prehodili. 33-kilometrski krožni pohod je bil razdeljen na dva kraka, romarji so se napotili iz Števanovcev oziroma z Gornjega Senika. V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci. Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
Na začetku oddaje vas vabimo na Porabski križev pot, ki so ga v letošnjem postnem obdobju slovenski verniki že drugič prehodili. 33-kilometrski krožni pohod je bil razdeljen na dva kraka, romarji so se napotili iz Števanovcev oziroma z Gornjega Senika. V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci. Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
Združena ekipa RTV Koper Capodistria in RAI FVG-FJK je v goriškem Kulturnem domu posnela koncert z naslovom Božična zgodba, na katerem so nastopili pevci Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Tatjana Mihelj in Ladybugz (Katja Kovačič, Nastja Vodenik, Ana Marčun) ob spremljavi Big Banda GD Nova pod taktirko Blaža Pahorja. Premierno so se na Goriškem predstavili z božično-novoletno obarvanim sporedom, ki vključuje mednarodne (Let It Snow, Jinge Bells, White Christmas itd.) in slovenske zimzelene melodije (Bela Snežinka, Silvestrski poljub, Meni dobro je, Na božično noč itd.) Vabljeni k ogledu.
Združena ekipa RTV Koper Capodistria in RAI FVG-FJK je v goriškem Kulturnem domu posnela koncert z naslovom Božična zgodba, na katerem so nastopili pevci Matjaž Kumelj, Nuša Derenda, Tatjana Mihelj in Ladybugz (Katja Kovačič, Nastja Vodenik, Ana Marčun) ob spremljavi Big Banda GD Nova pod taktirko Blaža Pahorja. Premierno so se na Goriškem predstavili z božično-novoletno obarvanim sporedom, ki vključuje mednarodne (Let It Snow, Jinge Bells, White Christmas itd.) in slovenske zimzelene melodije (Bela Snežinka, Silvestrski poljub, Meni dobro je, Na božično noč itd.) Vabljeni k ogledu.
V oktobrski oddaji Lynx Magazine. Ob katastrofalnih poplavah, ki so pustošile avgusta so slovenskim reševalcem priskočili na pomoč številni iz tujine in še enkrat pokazali, da je v slogi velika moč. 60 let mineva od dne, ko je plaz v Vajontu pod seboj pokopal skoraj 2000 prebivalcev. Ko se prepletata ljubezen do morja in kulturne dediščine nastane zgodba o Galebu- sto let stari jadrnici, ki je oživela v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera. Elegantna, močna, posebna. Wagnerjeva ograja Solkanskega mostu, ki je prvič na ogled javnosti.
V oktobrski oddaji Lynx Magazine. Ob katastrofalnih poplavah, ki so pustošile avgusta so slovenskim reševalcem priskočili na pomoč številni iz tujine in še enkrat pokazali, da je v slogi velika moč. 60 let mineva od dne, ko je plaz v Vajontu pod seboj pokopal skoraj 2000 prebivalcev. Ko se prepletata ljubezen do morja in kulturne dediščine nastane zgodba o Galebu- sto let stari jadrnici, ki je oživela v piranskem Pomorskem muzeju Sergej Mašera. Elegantna, močna, posebna. Wagnerjeva ograja Solkanskega mostu, ki je prvič na ogled javnosti.
Na začetku oddaje lahko prisluhnete pogovoru s slovensko parlamentarno zagovornico. Erika Köleš Kiss izraža svoje mnenje glede gospodarskih razvojnih programov, šolstva in cestne infrastrukture v Porabju, spregovori pa tudi o svojih načrtih pred iztekom mandata. V nadaljevanju vas obveščamo, da je porabska slovenska upokojenska aktivistka Marijana Kovács ob madžarskem državnem prazniku prejela visoko županijsko priznanje. Osrednjeslovensko šego spuščanja »gregorčkov« po potoku so že petič oživili na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli. Na gregorjevo so se učenci pomerili v znanju in spretnostnih igrah. Ob koncu magazina vas vabimo na rokodelsko delavnico v Števanovcih, kjer so se pod vodstvom dveh priznanih domačih mojstric s skrivnostmi izdelave rož iz kreppapirja spoznavali Slovenci in Madžari.
Na začetku oddaje lahko prisluhnete pogovoru s slovensko parlamentarno zagovornico. Erika Köleš Kiss izraža svoje mnenje glede gospodarskih razvojnih programov, šolstva in cestne infrastrukture v Porabju, spregovori pa tudi o svojih načrtih pred iztekom mandata. V nadaljevanju vas obveščamo, da je porabska slovenska upokojenska aktivistka Marijana Kovács ob madžarskem državnem prazniku prejela visoko županijsko priznanje. Osrednjeslovensko šego spuščanja »gregorčkov« po potoku so že petič oživili na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli. Na gregorjevo so se učenci pomerili v znanju in spretnostnih igrah. Ob koncu magazina vas vabimo na rokodelsko delavnico v Števanovcih, kjer so se pod vodstvom dveh priznanih domačih mojstric s skrivnostmi izdelave rož iz kreppapirja spoznavali Slovenci in Madžari.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Tokrat smo v ospredje postavili dolgotrajna sušna obdobja, ki smo jim priča v zadnjih letih. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Obiskali smo slovensko Osnovno šolo v Romjanu, ki jo obiskuje vse več italijansko govorečih otrok. V Benetkah smo, po 60-ih, spet lahko občudovali umetnine velikega Vittorea Carpaccia. Pa še zgodba o Franju Felicijanu, lončarju, pečarju in umetniku.
Tokrat smo v ospredje postavili dolgotrajna sušna obdobja, ki smo jim priča v zadnjih letih. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Obiskali smo slovensko Osnovno šolo v Romjanu, ki jo obiskuje vse več italijansko govorečih otrok. V Benetkah smo, po 60-ih, spet lahko občudovali umetnine velikega Vittorea Carpaccia. Pa še zgodba o Franju Felicijanu, lončarju, pečarju in umetniku.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Na začetku oddaje vam predstavljamo novo, osrednjo informativno spletno stran Slovencev na Madžarskem, ki vsebuje opise turističnih znamenitosti in elementov dediščine, napoveduje pa tudi aktualne dogodke. Po lanskoletnih lokalnih volitvah nekatera porabska naselja vodijo novi župani. O načrtih smo se pogovarjali z izvoljeno županjo Andovcev Szabino Kern. Za pustno obdobje je tudi v okolici Monoštra značilna peka krofov. V našem magazinu lahko spoznate tradicionalni porabski recept te sladice. Koranti iz okolice Ptuja so letos že četrtič zaporedoma obiskali Slovence na Madžarskem. Rajali so v Sakalovcih, Števanovcih, Monoštru in Sombotelu.
Na začetku oddaje vam predstavljamo novo, osrednjo informativno spletno stran Slovencev na Madžarskem, ki vsebuje opise turističnih znamenitosti in elementov dediščine, napoveduje pa tudi aktualne dogodke. Po lanskoletnih lokalnih volitvah nekatera porabska naselja vodijo novi župani. O načrtih smo se pogovarjali z izvoljeno županjo Andovcev Szabino Kern. Za pustno obdobje je tudi v okolici Monoštra značilna peka krofov. V našem magazinu lahko spoznate tradicionalni porabski recept te sladice. Koranti iz okolice Ptuja so letos že četrtič zaporedoma obiskali Slovence na Madžarskem. Rajali so v Sakalovcih, Števanovcih, Monoštru in Sombotelu.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.
Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
V prvi polovici tokratnega magazina se bomo ozrli nazaj na preteklo leto in s pomočjo arhivskih posnetkov obudili najpomembnejše dogodke v krogu Slovencev na Madžarskem. Zajeli bomo področja politike, gospodarstva in prosvete, posvetili pa se bomo tudi kulturnemu in društvenemu življenju. V nadaljevanju oddaje vas vabimo na slovenski Generalni konzulat v Monoštru, kjer so pred dobrim mesecem priredili sprejem ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Povabilu generalne konzulke Dubravke Šekoranja sta se takrat odzvala tudi člana slovenske vlade Aleksander Jevšek in Vinko Logaj. Slavnostni govornik je bil minister za vzgojo in izobraževanje, ki je izpostavil pomen porabskega narodnostnega šolstva. Za konec smo vam pripravili še eno namišljeno potovanje v preteklost. V porabskih Števanovcih je do spremembe političnega sistema deloval pionirski tabor, v katerem je razposajena poletja preživelo več kot tisoč otrok iz ožje in širše okolice. V naši oddaji svoje spomine obujajo nekdanji pedagogi, lahko pa spoznate tudi izkušnje nekaterih letujočih cicibanov in pionirjev.
V prvi polovici tokratnega magazina se bomo ozrli nazaj na preteklo leto in s pomočjo arhivskih posnetkov obudili najpomembnejše dogodke v krogu Slovencev na Madžarskem. Zajeli bomo področja politike, gospodarstva in prosvete, posvetili pa se bomo tudi kulturnemu in društvenemu življenju. V nadaljevanju oddaje vas vabimo na slovenski Generalni konzulat v Monoštru, kjer so pred dobrim mesecem priredili sprejem ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Povabilu generalne konzulke Dubravke Šekoranja sta se takrat odzvala tudi člana slovenske vlade Aleksander Jevšek in Vinko Logaj. Slavnostni govornik je bil minister za vzgojo in izobraževanje, ki je izpostavil pomen porabskega narodnostnega šolstva. Za konec smo vam pripravili še eno namišljeno potovanje v preteklost. V porabskih Števanovcih je do spremembe političnega sistema deloval pionirski tabor, v katerem je razposajena poletja preživelo več kot tisoč otrok iz ožje in širše okolice. V naši oddaji svoje spomine obujajo nekdanji pedagogi, lahko pa spoznate tudi izkušnje nekaterih letujočih cicibanov in pionirjev.
Teja Hlačer je lončarka mlajše generacije, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno in nekoč najbolj razširjeno tradicijo na slovenskih tleh. Tri cerkve, imenovane Tri fare, v vasi Rosalnice pri Metliki, tik ob slovensko-hrvaški meji, spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine. V osnovi so bile gotske, pozneje pa so doživele veliko prezidav. Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo zimsko kraljestvo, v katerem potekajo različni kulturni in športni dogodki. Ledno plezanje, žive jaslice, pravljična bitja, vse to zaživi kratek čas v mrazu in ledu. V Sloveniji so do zdaj odkrili že več kot 12 tisoč podzemeljskih jam. Vsako leto jamarji odkrijejo še kakih sto novih. Posebno mesto pripada Vilenici, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo že vse od sredine 17. stoletja. Kraški ovčar je priznana slovenska avtohtona pasma psov. Prvotno je bil to pastirski pes, ki je varoval črede pred volkovi. Pastirsko vlogo je izgubil z zmanjšanjem reje drobnice v prvi polovici prejšnjega stoletja in je danes predvsem družinski pes.
Teja Hlačer je lončarka mlajše generacije, ki s svojim delom ohranja in širi starodavno in nekoč najbolj razširjeno tradicijo na slovenskih tleh. Tri cerkve, imenovane Tri fare, v vasi Rosalnice pri Metliki, tik ob slovensko-hrvaški meji, spadajo med največje umetnostne spomenike Bele krajine. V osnovi so bile gotske, pozneje pa so doživele veliko prezidav. Soteska Mlačca pri Mojstrani se v zimskem času spremeni v pravo zimsko kraljestvo, v katerem potekajo različni kulturni in športni dogodki. Ledno plezanje, žive jaslice, pravljična bitja, vse to zaživi kratek čas v mrazu in ledu. V Sloveniji so do zdaj odkrili že več kot 12 tisoč podzemeljskih jam. Vsako leto jamarji odkrijejo še kakih sto novih. Posebno mesto pripada Vilenici, ki je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo že vse od sredine 17. stoletja. Kraški ovčar je priznana slovenska avtohtona pasma psov. Prvotno je bil to pastirski pes, ki je varoval črede pred volkovi. Pastirsko vlogo je izgubil z zmanjšanjem reje drobnice v prvi polovici prejšnjega stoletja in je danes predvsem družinski pes.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Petindvajset let je že minilo od prvih začetkov muziciranja skupine Fake Orchestra. S širokim glasbenim kolektivom izvrstnih glasbenikov različnih generacij in različnih glasbenih usmeritev je Fake Ortchestra do zdaj izdal že pet albumov. »Glina je odličen material in užitek pri delu z njo je res velik.« Oblikovalka unikatne keramike Maruša Mazej pa pri raziskovanju in odkrivanju novih glazur izraža tudi svojo skrito ljubezen do kemije. Mestni muzej Ljubljana je že več kot stoletje osrednji muzej slovenske prestolnice in tako tudi pomemben del njene zgodbe. Na Pokljuki se skrivajo tudi smreke, ki imajo kakovosten resonančni les, primeren za izdelavo glasbil. Gozdar Zdravko Cesar zna s pretrkavanjem poiskati take smreke. Iz lesa smrek pa izdeluje tudi skodle za prekrivanje streh. Staro jedro največjega slovenskega obalnega mesta Koper je znano po svoji bogati zgodovini. Skoraj vsaka stavba ima zanimivo zgodbo. Koprski dimniki, ki krasijo njihove strehe, pa pričajo o močnem beneškem vplivu.
Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
Špela Čadež je mednarodno uveljavljena filmska ustvarjalka, ki zaseda s svojimi kratkimi animiranimi filmi pomembno mesto na festivalih po vsem svetu. Celoten opus njenih del predstavlja vrhunec sodobnega slovenskega avtorskega animiranega filma. Vrhunski slovenski gledališki in filmski igralec Marko Mandić gledalca nikoli ne pusti ravnodušnega. Njegov pristop k vlogi je lahko radikalen, predvsem pa vedno poln njegove energije in tudi brezkompromisnosti. Ilustratorka Marta Bartolj se je v svoji kratki karieri razvila v eno mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih ilustratork. Brezbesedna slikanica Kje si? ji je prinesla pomembne mednarodne in domače nagrade. Prepleteni zgodbi nadarjene in zavzete mlade glasbenice Elizavete Ilienko in mestne palače, ki stoji v zgodovinskem delu Izole in v kateri je glasbena šola, pripovedujeta, kako je palača Besenghi degli Ughi, zgrajena v letih od 1775 do 1781, dala zavetje glasbi in tudi prihodnosti. Raziskovanje vpliva cistercijanov na razvoj kulturne krajine pomeni velik delež materialne kulturne dediščine, saj vključuje tako spomenike kot celotne vasi in mesta. Galerija Božidar Jakac se je vključila v mednarodni projekt Cisterscapes, katerega cilj je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi.
Špela Čadež je mednarodno uveljavljena filmska ustvarjalka, ki zaseda s svojimi kratkimi animiranimi filmi pomembno mesto na festivalih po vsem svetu. Celoten opus njenih del predstavlja vrhunec sodobnega slovenskega avtorskega animiranega filma. Vrhunski slovenski gledališki in filmski igralec Marko Mandić gledalca nikoli ne pusti ravnodušnega. Njegov pristop k vlogi je lahko radikalen, predvsem pa vedno poln njegove energije in tudi brezkompromisnosti. Ilustratorka Marta Bartolj se je v svoji kratki karieri razvila v eno mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih ilustratork. Brezbesedna slikanica Kje si? ji je prinesla pomembne mednarodne in domače nagrade. Prepleteni zgodbi nadarjene in zavzete mlade glasbenice Elizavete Ilienko in mestne palače, ki stoji v zgodovinskem delu Izole in v kateri je glasbena šola, pripovedujeta, kako je palača Besenghi degli Ughi, zgrajena v letih od 1775 do 1781, dala zavetje glasbi in tudi prihodnosti. Raziskovanje vpliva cistercijanov na razvoj kulturne krajine pomeni velik delež materialne kulturne dediščine, saj vključuje tako spomenike kot celotne vasi in mesta. Galerija Božidar Jakac se je vključila v mednarodni projekt Cisterscapes, katerega cilj je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi.
Grad Haasberg je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki je obdajal dvorec. V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa. Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla. Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu. Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Grad Haasberg je nekoč veljal za enega najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi in drevoredu ter čudovitem terasastem vrtu, ki je obdajal dvorec. V osrčju idrijskih gozdov leži edinstven spomenik tehnične dediščine – klavže. Zelo pomembne so bile pri plavljenju lesa za idrijski rudnik, ki je za svoje delovanje potreboval ogromne količine lesa. Filovci so srednje velika prekmurska vas, znana predvsem po svoji bogati lončarski tradiciji. Ta je v preteklosti zelo zaznamovala življenje tega kraja, vendar pa je žal obrt skoraj popolnoma zamrla. Keramika oblikovalke Sonje Strniša v sebi združuje staro tradicijo in sodobno estetiko. Njeni izdelki pričajo o brezmejni domišljiji pri ustvarjanju in popolni predanosti materialu. Zavedanje, da je za zeleno prihodnost nas in našega planeta nujno treba spremeniti človekovo prehrano oziroma način prehranjevanja, je osnovno vodilo projekta Grashke. Ta temelji na odgovorno pridelanih surovinah iz regionalnega okolja.
Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna. Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij. Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje. Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen. Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.
Sredi Ljubljane je desetletja stala velika, propadajoča stara stavba, nekdanja tovarna sladkorja. Rojevale in umirale so številne ideje o usodi tega objekta, z bogato in pomembno zgodovino. Vendarle pa se je na koncu našla rešitev. In tako je slovenska prestolnica dobila največjo umetnostno galerijo – Galerijo Cukrarna. Mlada uveljavljena akademska kiparka Ana Kranjc s svojimi skulpturami, prežetimi s fantazijsko, včasih nadrealistično noto, ostaja zvesta figuraliki. Z izbiro materialov pa dosega še dodatno vzbujanje določenih občutij. Svetovno priznana modna oblikovalka in pionirka oblikovanja vrhunske mode iz trajnostnih materialov Matea Benedetti je preprosta Primorka, ki si ni nikoli prizadevala, da bi ustvarjala za visoko modo. Pa vendar je postala del nje. Pomemben slovenski nacionalni muzej Slovenska kinoteka je tesno je vpet v skupnost vodilnih svetovnih institucij s področja filmske dediščine. Opravlja številne dragocene dejavnosti, ki na slovenskem področju ohranjajo slovenski in svetovni film živ in aktualen. Magnifico nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega. S svojo prepoznavno glasbo, polno strasti, že dolgo časa polni dvorane doma in v tujini. Da ustvarjanje glasbe pomiri duha, človeka pa dela boljšega, se začuti takoj ob prvih taktih njegove glasbe.
Gostji v studiu sta nagrajenki na proslavi ob dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji, glasbenica Petra Grassi in pesnica Andreina Trusgnach. O svoji umetniški karieri, življenjskih izkušnjah, ki so se prelile na papir v obliki poezije in na notno črtovje, spregovorita v pogovoru z Mairim Cheber. Oddajo bogatita še dva prispevka. Urednica Tamara Stanese je pripravila portret pokojnega opernega pevca Ivana Sancina – Giannija, sodelavec Aljaž Škrlep pa je v kamero ujel prelesti in bolesti »zgodovinske prepustnice«. Uredništvo Mikserja sestavljajo Mairim Cheber, Jan Leopoli in Živa Pahor, ki podpisuje režijo oddaje.
Gostji v studiu sta nagrajenki na proslavi ob dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji, glasbenica Petra Grassi in pesnica Andreina Trusgnach. O svoji umetniški karieri, življenjskih izkušnjah, ki so se prelile na papir v obliki poezije in na notno črtovje, spregovorita v pogovoru z Mairim Cheber. Oddajo bogatita še dva prispevka. Urednica Tamara Stanese je pripravila portret pokojnega opernega pevca Ivana Sancina – Giannija, sodelavec Aljaž Škrlep pa je v kamero ujel prelesti in bolesti »zgodovinske prepustnice«. Uredništvo Mikserja sestavljajo Mairim Cheber, Jan Leopoli in Živa Pahor, ki podpisuje režijo oddaje.
Nonument je raziskovalno-umetniška skupina, ki se ukvarja s procesi spomina in pozabe v javnem prostoru. S svojimi projekti in kompleksno dejavnostjo skupina deluje v mednarodnem prostoru. Srečko Rože je strasten zbiralec in poznavalec zgodovine. Ko je leta 1994 v obrambnem stolpu Tabor v Lokvi uredil vojaški muzej, je na začetku sam varil razstavne lutke za številne uniforme.. Umetniška pot Katarine Spacal je zaznamovana z naravo njenega kraja - Kostanjevice na Krasu. O tem pričajo barve, naravni materiali, včasih tudi motivi. Po več kot sto letih je v največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu – Škocjanskih jamah ponovno mogoče stopiti na pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – po Hankejevem kanalu. Osnovni material iz katerega ustvarja oblikovalka unikatnega nakita Sandra Kocjančič, je žica. Zato je svoj umetniški atelje v Izoli poimenovala Drat.
Nonument je raziskovalno-umetniška skupina, ki se ukvarja s procesi spomina in pozabe v javnem prostoru. S svojimi projekti in kompleksno dejavnostjo skupina deluje v mednarodnem prostoru. Srečko Rože je strasten zbiralec in poznavalec zgodovine. Ko je leta 1994 v obrambnem stolpu Tabor v Lokvi uredil vojaški muzej, je na začetku sam varil razstavne lutke za številne uniforme.. Umetniška pot Katarine Spacal je zaznamovana z naravo njenega kraja - Kostanjevice na Krasu. O tem pričajo barve, naravni materiali, včasih tudi motivi. Po več kot sto letih je v največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu – Škocjanskih jamah ponovno mogoče stopiti na pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – po Hankejevem kanalu. Osnovni material iz katerega ustvarja oblikovalka unikatnega nakita Sandra Kocjančič, je žica. Zato je svoj umetniški atelje v Izoli poimenovala Drat.
Marta Jakopič Kunaver je vsestranska umetnica – solopevka sopranistka, pesnica in esejistka, arhitektka in oblikovalka, predvsem pa je znana kot slikarka. Predstavila se je na številnih razstavah, s svojimi sakralnimi deli pa je opremila več cerkva in kapel. Samuel Grajfoner, dedič znamenite ljubljanske grafične šole uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti. Je eden najzanimivejših sodobnih slovenskih grafikov in cenjen profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov. Kolekcija Slovenski ornament je estetsko zasnovana, kakovostno izdelana in ima uporabno vrednost, nastala pa je na podlagi ornamentov, ki jih je zbral in izrisal Jože Karlovšek. V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč zdaj že desete generacije svečarjev. Leta 1950 je začel v hišo prihajati Jože Plečnik. Po njegovi idejni zasnovi in mentorstvu so nastale tako imenovane Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo še danes. V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj. Najstarejša ohranjena izhaja iz 17. stoletja in je poslikana z geometrijskim vzorcem. Pogosta motiva sta bili tudi rastlinska vitica in rozeta. Prav po motivih, koloritu in izdelavi se posamezne delavnice razlikujejo. Vidijo se tudi razlike v spretnosti, kajti nekateri slikarji so bili šolani, drugi pa samouki.
Marta Jakopič Kunaver je vsestranska umetnica – solopevka sopranistka, pesnica in esejistka, arhitektka in oblikovalka, predvsem pa je znana kot slikarka. Predstavila se je na številnih razstavah, s svojimi sakralnimi deli pa je opremila več cerkva in kapel. Samuel Grajfoner, dedič znamenite ljubljanske grafične šole uspešno nadaljuje pomemben del slovenske grafične umetnosti. Je eden najzanimivejših sodobnih slovenskih grafikov in cenjen profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru. Slovenska etnološka dediščina je s svojo izvirnostjo in slikovitostjo pogosto izhodišče za sodobno oblikovanje spominkov. Kolekcija Slovenski ornament je estetsko zasnovana, kakovostno izdelana in ima uporabno vrednost, nastala pa je na podlagi ornamentov, ki jih je zbral in izrisal Jože Karlovšek. V stari lectarjevi hiši v Kamniku še živi duh 300-letne tradicije oblikovanja in izdelave sveč zdaj že desete generacije svečarjev. Leta 1950 je začel v hišo prihajati Jože Plečnik. Po njegovi idejni zasnovi in mentorstvu so nastale tako imenovane Plečnikove sveče, ki jih izdelujejo še danes. V etnografski zbirki Gorenjskega muzeja poleg vseh drugih predmetov ljudske umetnosti in obrti hranijo kar 120 umetelno poslikanih kmečkih skrinj. Najstarejša ohranjena izhaja iz 17. stoletja in je poslikana z geometrijskim vzorcem. Pogosta motiva sta bili tudi rastlinska vitica in rozeta. Prav po motivih, koloritu in izdelavi se posamezne delavnice razlikujejo. Vidijo se tudi razlike v spretnosti, kajti nekateri slikarji so bili šolani, drugi pa samouki.
Najprej smo se ustavili v Adlešičih, kjer še vedno izdelujejo domače laneno platno po starem postopku, tu pa so doma tudi znane belokranjske pisanice. V Škofji Loki smo spoznali klobučarstvo, zelo staro rokodelsko dejavnost na Slovenskem. Škofjeloški klobučarji naj bi skupaj s kranjskimi že leta 1633 ustanovili klobučarski ceh. Da ne bi znani loški klobuki povsem izginili, si danes prizadeva klobučarski mojster Matjaž Rešek. O srednjem veku priča tudi zelo slikoviti grad Rajhenburg, ki se dviga na razglednem skalnem pomolu nad sotočjem rek Brestanica in Sava. Mesto Kranj je dobilo novo razgledno točko – zvonik cerkve sv. Kancijana. Razgledna ploščad se dviga kar 40 metrov nad mestom in ponuja izjemne poglede. Ni ga fotografa, ki bi se ne spomnil prve fotografije, ki ga je potegnila v svet fotografije. Za Alana Kosmača je to fotografija silhuete njegove mame ob morju, ki jo je davno posnel njegov oče.
Najprej smo se ustavili v Adlešičih, kjer še vedno izdelujejo domače laneno platno po starem postopku, tu pa so doma tudi znane belokranjske pisanice. V Škofji Loki smo spoznali klobučarstvo, zelo staro rokodelsko dejavnost na Slovenskem. Škofjeloški klobučarji naj bi skupaj s kranjskimi že leta 1633 ustanovili klobučarski ceh. Da ne bi znani loški klobuki povsem izginili, si danes prizadeva klobučarski mojster Matjaž Rešek. O srednjem veku priča tudi zelo slikoviti grad Rajhenburg, ki se dviga na razglednem skalnem pomolu nad sotočjem rek Brestanica in Sava. Mesto Kranj je dobilo novo razgledno točko – zvonik cerkve sv. Kancijana. Razgledna ploščad se dviga kar 40 metrov nad mestom in ponuja izjemne poglede. Ni ga fotografa, ki bi se ne spomnil prve fotografije, ki ga je potegnila v svet fotografije. Za Alana Kosmača je to fotografija silhuete njegove mame ob morju, ki jo je davno posnel njegov oče.
Domači in številni tuji najpomembnejši gledališki, baletni in operni odri so že zelo velikokrat zaživeli s scenografskimi stvaritvami mednarodno uveljavljenega scenografa Marka Japlja. Po izobrazbi arhitekt pa se je gledališču zapisal že v mladosti – a bolj kot ne po naključju. Pred 60imi leti je bil ustanovljen kiparski simpozij Forma viva v Kostanjevici na Krki. Ta ugledna mednarodna inštitucija je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. V Galeriji Božidar Jakac, ki je skrbnica Forme vive, pa se danes srečujejo s vprašanji ohranjanja starih monumentalnih skulptur in prihodnostjo Frome vive. Priznani slovenski akademski slikar Klavdij Tutta vstopa v svet likovne umetnosti na več načinov. Najprej seveda kot slikar z obsežnim, raznolikim in zelo prepoznavnim likovnim opusom. Obenem pa že dolgo časa pomembno odpira vrata predstavljanju domače in tuje likovne umetnosti. Prvi temelji zelo dobro ohranjene polhograjske graščine segajo že v čas 13. stoletja. Njena podoba se je skozi čas zelo spreminjala. Danes pa je dvorec s svojo zelo lepo urejeno notranjostjo in čudovitim parkom muzej in prizorišče številnih kulturnih dogodkov. Na koncu smo obiskali še Slovenj Gradec, kjer je pred nedavnim postala sto let stara čevljarska delavnica muzej. Poleg ohranjanja spomina na pomembno obrt teh krajev, muzej priča tudi o življenju velikega mojstra čevljarske obrti in izjemnega športnika Jožefa Levovnika.
Domači in številni tuji najpomembnejši gledališki, baletni in operni odri so že zelo velikokrat zaživeli s scenografskimi stvaritvami mednarodno uveljavljenega scenografa Marka Japlja. Po izobrazbi arhitekt pa se je gledališču zapisal že v mladosti – a bolj kot ne po naključju. Pred 60imi leti je bil ustanovljen kiparski simpozij Forma viva v Kostanjevici na Krki. Ta ugledna mednarodna inštitucija je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena. V Galeriji Božidar Jakac, ki je skrbnica Forme vive, pa se danes srečujejo s vprašanji ohranjanja starih monumentalnih skulptur in prihodnostjo Frome vive. Priznani slovenski akademski slikar Klavdij Tutta vstopa v svet likovne umetnosti na več načinov. Najprej seveda kot slikar z obsežnim, raznolikim in zelo prepoznavnim likovnim opusom. Obenem pa že dolgo časa pomembno odpira vrata predstavljanju domače in tuje likovne umetnosti. Prvi temelji zelo dobro ohranjene polhograjske graščine segajo že v čas 13. stoletja. Njena podoba se je skozi čas zelo spreminjala. Danes pa je dvorec s svojo zelo lepo urejeno notranjostjo in čudovitim parkom muzej in prizorišče številnih kulturnih dogodkov. Na koncu smo obiskali še Slovenj Gradec, kjer je pred nedavnim postala sto let stara čevljarska delavnica muzej. Poleg ohranjanja spomina na pomembno obrt teh krajev, muzej priča tudi o življenju velikega mojstra čevljarske obrti in izjemnega športnika Jožefa Levovnika.
Začetki Narodnega muzeja Slovenije so bili zelo pestri. 15. oktober 1821 pa je datum, ki se je zapisal v njegovo zgodovino. Takrat je bila namreč sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda. Staro, majhno gručasto naselje Goče se razprostira na vrhu enega od vipavskih gričev. Danes velja za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Svojevrsten pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. V Šmarju pri Jelšah so leta 2015 odprli muzej baroka, v katerega so preselili 45 originalnih, skoraj 300 let starih lesenih skulptur, ki so še nedavno krasile tamkajšnjo kalvarijo oziroma kapele križevega pota. Biokompozit je snov, ki je sestavljena iz dveh ali več materialov, pri čemer mora biti vsaj eden naraven. To so lahko na primer rastlinska vlakna ali gobji micelij. Lahko pa gre za popolnoma nove materiale, take, ki jih nismo še nikoli uporabili. Biokompoziti pomenijo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet. Festina lente ali Hiti počasi je star latinski pregovor, ki ga pripisujemo cesarju Avgustu. Ta je namesto na zaletavost in nepremišljenost stavil na previdnost, modrost in vztrajnost. Vse to pa poseduje polž, ki je že stoletja simbol starega dolenjskega kraja – Višnje Gore.
Začetki Narodnega muzeja Slovenije so bili zelo pestri. 15. oktober 1821 pa je datum, ki se je zapisal v njegovo zgodovino. Takrat je bila namreč sprejeta odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja, hrama, v katerem se bodo zbirala vsa neprecenljiva bogastva naroda. Staro, majhno gručasto naselje Goče se razprostira na vrhu enega od vipavskih gričev. Danes velja za kamnit arhitekturni biser in spomenik slovenske kulturne dediščine. Svojevrsten pa je tudi živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. V Šmarju pri Jelšah so leta 2015 odprli muzej baroka, v katerega so preselili 45 originalnih, skoraj 300 let starih lesenih skulptur, ki so še nedavno krasile tamkajšnjo kalvarijo oziroma kapele križevega pota. Biokompozit je snov, ki je sestavljena iz dveh ali več materialov, pri čemer mora biti vsaj eden naraven. To so lahko na primer rastlinska vlakna ali gobji micelij. Lahko pa gre za popolnoma nove materiale, take, ki jih nismo še nikoli uporabili. Biokompoziti pomenijo pomembno področje raziskovanja, v prihodnosti pa naj bi doživeli velik razcvet. Festina lente ali Hiti počasi je star latinski pregovor, ki ga pripisujemo cesarju Avgustu. Ta je namesto na zaletavost in nepremišljenost stavil na previdnost, modrost in vztrajnost. Vse to pa poseduje polž, ki je že stoletja simbol starega dolenjskega kraja – Višnje Gore.
Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Slovenski magazin tokrat predstavlja eno najpomembnejših slovenskih kipark Dragico Čadež, ki s svojim obsežnim opusom spada med najpomembnejše slovenske moderniste. Škofjeloško hribovje v sebi skriva številne zanimive zgodbe. Eno teh piše Stanislav Lamovšek, ki se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu. Darko Korošec iz Ljubljane izdeluje številna različna ljudska glasbila. Med njimi je kar nekaj takih, na katera so nekdaj na Slovenskem potujoči in vaški godci igrali po veselicah, ženitovanjih in ob opravljanju kmečkih del. Štanjel velja za eno najstarejših in najlepših kraških naselij, ki je vse do danes ohranilo svojo srednjeveško podobo. V eni izmed obnovljenih starih vaških hiš je danes postavljena pregledna etnološka zbirka. Skozi pripovedovanje zgodb nenehno odkrivamo bogato kulturno raznolikost našega sveta. Kamišibaj je edinstvena predstava, že skoraj desetletje pa zaseda tudi pomemben del slovenskega kulturnega prostora.
Slovenski magazin tokrat predstavlja eno najpomembnejših slovenskih kipark Dragico Čadež, ki s svojim obsežnim opusom spada med najpomembnejše slovenske moderniste. Škofjeloško hribovje v sebi skriva številne zanimive zgodbe. Eno teh piše Stanislav Lamovšek, ki se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu. Darko Korošec iz Ljubljane izdeluje številna različna ljudska glasbila. Med njimi je kar nekaj takih, na katera so nekdaj na Slovenskem potujoči in vaški godci igrali po veselicah, ženitovanjih in ob opravljanju kmečkih del. Štanjel velja za eno najstarejših in najlepših kraških naselij, ki je vse do danes ohranilo svojo srednjeveško podobo. V eni izmed obnovljenih starih vaških hiš je danes postavljena pregledna etnološka zbirka. Skozi pripovedovanje zgodb nenehno odkrivamo bogato kulturno raznolikost našega sveta. Kamišibaj je edinstvena predstava, že skoraj desetletje pa zaseda tudi pomemben del slovenskega kulturnega prostora.
Čas od začetka novega leta do pustne nedelje je v Cerknem že od nekdaj poseben. Laufarija je zelo star pustni običaj. Ime laufar ima korenine v nemški besedi laufen, nekateri laufarji namreč v tem času nenehno tekajo naokrog. Sloviti laufarji pa so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki. Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki. V tridesetih letih so s koncerti obredli ves svet in čeprav pojejo izključno v slovenskem jeziku, so jih vedno in povsod odprto sprejeli. Odgovore na družbeno aktualna vprašanja pa išče tudi vizualna umetnica Maruša Štibelj. Za svoje slikarsko delo je bila nagrajena z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Zlate ribice so po vsem svetu razširjene okrasne ribe. Vsi jih zlahka prepoznamo, le malokdo pa ve, da so zlate ribice zunaj svoje domovine v Aziji invazivne. Oddajo zaključujemo s še enim znanim slovenskim običajem. 12. marca je gregorjevo – star praznik predkrščanskih korenin. Predstavlja prihod pomladi, saj svetli del dneva postane daljši od temnega. V Sloveniji ta dan velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev, ki so nekoč tako simbolično oznanili daljši dan in prenehanje dela pri umetni svetlobi.
Čas od začetka novega leta do pustne nedelje je v Cerknem že od nekdaj poseben. Laufarija je zelo star pustni običaj. Ime laufar ima korenine v nemški besedi laufen, nekateri laufarji namreč v tem času nenehno tekajo naokrog. Sloviti laufarji pa so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki. Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki. V tridesetih letih so s koncerti obredli ves svet in čeprav pojejo izključno v slovenskem jeziku, so jih vedno in povsod odprto sprejeli. Odgovore na družbeno aktualna vprašanja pa išče tudi vizualna umetnica Maruša Štibelj. Za svoje slikarsko delo je bila nagrajena z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Zlate ribice so po vsem svetu razširjene okrasne ribe. Vsi jih zlahka prepoznamo, le malokdo pa ve, da so zlate ribice zunaj svoje domovine v Aziji invazivne. Oddajo zaključujemo s še enim znanim slovenskim običajem. 12. marca je gregorjevo – star praznik predkrščanskih korenin. Predstavlja prihod pomladi, saj svetli del dneva postane daljši od temnega. V Sloveniji ta dan velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev, ki so nekoč tako simbolično oznanili daljši dan in prenehanje dela pri umetni svetlobi.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Idrija velja za najstarejše glavno slovensko središče čipkarstva, kjer že stoletja izdelujejo to posebno zvrst klekljane čipke – idrijsko čipko. Pred dvema letoma je bila idrijska čipka uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pa so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete od leta 1986 vpisane tudi slovite Škocjanske jame. Nedaleč od Škocjanskih jam in znamenite Postojnske jame stoji zagotovo najbolj slikovit grad na Slovenskem. Osupljiva stvaritev, vgrajena v 123 metrov visoko skalno steno že stoletja buri domišljivo. Ljubljanska mestna hiša je eden izmed arhitekturnih biserov prestolnice. Zgrajena je bila v poznem 15. stoletju, današnjo obliko pa je dobila v začetku 18. stoletja. Mestni trg, kjer stoji, sodi med enega najlepših baročnih ambientov v srednji Evropi. Ivana Kobilca velja za največjo slovensko slikarko. Bila je velika svetovljanka, ki je najbolj od vsega ljubila svobodo in slikarstvo. Za njeno najljubše delo velja prav Kofetarica.
Idrija velja za najstarejše glavno slovensko središče čipkarstva, kjer že stoletja izdelujejo to posebno zvrst klekljane čipke – idrijsko čipko. Pred dvema letoma je bila idrijska čipka uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pa so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, temeljnih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete od leta 1986 vpisane tudi slovite Škocjanske jame. Nedaleč od Škocjanskih jam in znamenite Postojnske jame stoji zagotovo najbolj slikovit grad na Slovenskem. Osupljiva stvaritev, vgrajena v 123 metrov visoko skalno steno že stoletja buri domišljivo. Ljubljanska mestna hiša je eden izmed arhitekturnih biserov prestolnice. Zgrajena je bila v poznem 15. stoletju, današnjo obliko pa je dobila v začetku 18. stoletja. Mestni trg, kjer stoji, sodi med enega najlepših baročnih ambientov v srednji Evropi. Ivana Kobilca velja za največjo slovensko slikarko. Bila je velika svetovljanka, ki je najbolj od vsega ljubila svobodo in slikarstvo. Za njeno najljubše delo velja prav Kofetarica.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica, čigar likovni svet je večplasten, ves čas prežet s fantazijo in asociacijo. V letošnjem letu mu je podelila nagrado za življenjsko delo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetniški izraz Katjuše Kovačič pa je zaznamovan s telesom. Priznana akrobatka, plesalka, capoeiristka, igralka in performerka se lahko pohvali z bogatim opusom samostojnih predstav. Vipavska dolina je znana po močni burji, ki ljudem v tem delu Slovenije že od nekdaj določa način gradnje objektov.Vipavski arhitekt Marko Lavrenčič je prav tu in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji. Nedaleč od Vipave je Izola. Staro ribiško, obmorsko in arhitekturno privlačno mestece je znano tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu. Tega soustvarja tudi Plac Izolanov, prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Slovenija velja za zibelko kraških pojavov. Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota, obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave, kjer živi kar nekaj zanimivih živali.
V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica, čigar likovni svet je večplasten, ves čas prežet s fantazijo in asociacijo. V letošnjem letu mu je podelila nagrado za življenjsko delo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetniški izraz Katjuše Kovačič pa je zaznamovan s telesom. Priznana akrobatka, plesalka, capoeiristka, igralka in performerka se lahko pohvali z bogatim opusom samostojnih predstav. Vipavska dolina je znana po močni burji, ki ljudem v tem delu Slovenije že od nekdaj določa način gradnje objektov.Vipavski arhitekt Marko Lavrenčič je prav tu in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji. Nedaleč od Vipave je Izola. Staro ribiško, obmorsko in arhitekturno privlačno mestece je znano tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu. Tega soustvarja tudi Plac Izolanov, prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Slovenija velja za zibelko kraških pojavov. Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota, obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave, kjer živi kar nekaj zanimivih živali.
Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.
Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.