Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo skladbe, povezane z dogodki, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali 27. avgusta, v različnih letih. Prepevajo jih Fats Domino, Julie Andrews, skupina The Beatles, Tina Turner, Weird Al Yankovic, Kylie Minogue, Tracy Chapman in zasedbi Pearl Jam ter Oasis.
V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo skladbe, povezane z dogodki, ki so se v glasbeno zgodovino zapisali 27. avgusta, v različnih letih. Prepevajo jih Fats Domino, Julie Andrews, skupina The Beatles, Tina Turner, Weird Al Yankovic, Kylie Minogue, Tracy Chapman in zasedbi Pearl Jam ter Oasis.
Tako kot v življenju ali v poslu tudi v uspešnih pop ali pop rock bendih ne gre drugače, kot da mora eden pač biti glavni. Kalifornijski Maroon 5 nizajo radijsko slastne uspešnice in z njimi komercialne viktorije že dobri dve desetletji. Kot osrednji lik se ob tem vedno pojavlja karizmatični pevec in glavni avtor Adam Levine. Ta je s svojo druščino ustvarjene songe redno ponujal še v dopolnilno obdelavo, tako skladenjsko kot seveda tudi produkcijsko, zunanjim sodelavcem. Sploh je bila taka praksa pri Maroon 5 običajna v zadnjem desetletju. Z albumom Love Is Like se večji del avtorstva znova deli med ožje člane benda. Kljub temu te tudi na aktualnem delu Maroon 5 ne zvenijo kaj prida avtohtono. Generičen pop rock Maroon 5 je zdaj postal pretežno disko pop. Album je prijeten na posluh in zelo dobrodošel ob koncu avgusta, to drži. Vseeno pa (spet) nekolikanj spužvast in karaktetno neizrazit. Toda. Maroon 5 vse pasti in trike vrhunskega šovbiznisa dobro poznajo. Zato njihovemu svežemu paketu všečnih songov, kakor koli smo že kritični, v resnici ne gre oporekati kaj dosti. Prej gre Maroon priznanje, da smelo ohranjajo vlogo trendsetterjev – ali pa vsaj spretnost, da se jim uspe podvizati o pravem času.
Tako kot v življenju ali v poslu tudi v uspešnih pop ali pop rock bendih ne gre drugače, kot da mora eden pač biti glavni. Kalifornijski Maroon 5 nizajo radijsko slastne uspešnice in z njimi komercialne viktorije že dobri dve desetletji. Kot osrednji lik se ob tem vedno pojavlja karizmatični pevec in glavni avtor Adam Levine. Ta je s svojo druščino ustvarjene songe redno ponujal še v dopolnilno obdelavo, tako skladenjsko kot seveda tudi produkcijsko, zunanjim sodelavcem. Sploh je bila taka praksa pri Maroon 5 običajna v zadnjem desetletju. Z albumom Love Is Like se večji del avtorstva znova deli med ožje člane benda. Kljub temu te tudi na aktualnem delu Maroon 5 ne zvenijo kaj prida avtohtono. Generičen pop rock Maroon 5 je zdaj postal pretežno disko pop. Album je prijeten na posluh in zelo dobrodošel ob koncu avgusta, to drži. Vseeno pa (spet) nekolikanj spužvast in karaktetno neizrazit. Toda. Maroon 5 vse pasti in trike vrhunskega šovbiznisa dobro poznajo. Zato njihovemu svežemu paketu všečnih songov, kakor koli smo že kritični, v resnici ne gre oporekati kaj dosti. Prej gre Maroon priznanje, da smelo ohranjajo vlogo trendsetterjev – ali pa vsaj spretnost, da se jim uspe podvizati o pravem času.
Oddaja je po dolgem času v znamenju bluesa. Na Dunaju živeči nizozemski blues kitarist, pevec, orgličar in skladatelj Hans Theessink je na svojem koncertu v Postojni zgolj ob kitari pripravil sijajen večer, na katerem je občinstvo dobilo vpogled v eno najčistejših oblik bluesa, ko je izvajalec pred občinstvom le s kitaro in orglicami. Hans je občasno govoril v srbščini, njegova žena Milica je srbskega rodu, in to je občinstvo še posebej toplo pozdravilo. Učno uro zgodovine bluesa je začel s klasiko "Key To The Highway", katere domnevni avtor je Big Bill Broonzy, končal pa z legendarno "Maybelline" Chucka Berryja, avtorja, ki je blues spremenil v rock'n'roll. V dodatku je nastop zapečatil s klasičnima bluesoma "Statesboro Blues" slepega Willieja McTella in z "Midnight Special", ljudsko skladbo o zaporniškem življenju, ki jo je med drugimi populariziral Huddie William Ledbetter, in sicer s posnetkom, nastalim v zaporu Angola v ZDA. Ledbetter, vrhunski mojster dvanajststrunske kitare, je bil eden izmed Theessinkovih vzornikov, tako da je tudi sam izpilil svoje igranje na to glasbilo. Na dvanajststrunsko kitaro je Theessink zaigral Huddiejevo večno skladbo o uporu proti malomeščanskosti "Bourgeois Blues", pa tudi "Where Did You Sleep Last Night (In The Pines)", ki jo Hans, kot pravi, zaradi Nirvanine izvedbe v Izštekanih na MTV-ju pogosteje igra. Želimo vam prijetno poslušanje koncerta Hansa Theessinka. Koncert je posnel pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, posnetek pa je uredil Jane Weber. IZVAJALEC: HANS THEESSINK naslov avtor 1 KEY TO THE HIGHWAY Big Bill Broonzy, Charles Segar 2 MERCURY BLUES K.C. Douglas, Robert Geddins 3 WAYFARING STRANGER Trad. 4 ST. JAMES INFIRMARY Trad. 5 BIG BILL'S GUITAR HANS THEESSINK 6 BLIND WILLIE HANS THEESSINK 7 LOVE SWEET LOVE HANS THEESSINK 8 TWO TRAINS MUDDY WATTERS 9 MINNIBELLE HANS THEESSINK 10 CREOBELLE JOHN HURT 11 DIDDY WAH DIDDY BLIND BLAKE 12 DEMONS HANS THEESSINK 13 TROUBELIN MIND HANS THEESSINK 14 SUGAR BABE BLUES HANS THEESSINK 15 WALKING THE DOG RUFUS THOMAS 16 DIDN'T WE TRY HANS THEESINK 17 MABELLINE CHUCK BERRY 18 TAKE A PICTURE BOY HANS THEESSINK 19 STATESBOROUGH BLUES BLIND WILLIE MCTELL 20 MIDNIGHT SPECIAL LEADBELLY
Oddaja je po dolgem času v znamenju bluesa. Na Dunaju živeči nizozemski blues kitarist, pevec, orgličar in skladatelj Hans Theessink je na svojem koncertu v Postojni zgolj ob kitari pripravil sijajen večer, na katerem je občinstvo dobilo vpogled v eno najčistejših oblik bluesa, ko je izvajalec pred občinstvom le s kitaro in orglicami. Hans je občasno govoril v srbščini, njegova žena Milica je srbskega rodu, in to je občinstvo še posebej toplo pozdravilo. Učno uro zgodovine bluesa je začel s klasiko "Key To The Highway", katere domnevni avtor je Big Bill Broonzy, končal pa z legendarno "Maybelline" Chucka Berryja, avtorja, ki je blues spremenil v rock'n'roll. V dodatku je nastop zapečatil s klasičnima bluesoma "Statesboro Blues" slepega Willieja McTella in z "Midnight Special", ljudsko skladbo o zaporniškem življenju, ki jo je med drugimi populariziral Huddie William Ledbetter, in sicer s posnetkom, nastalim v zaporu Angola v ZDA. Ledbetter, vrhunski mojster dvanajststrunske kitare, je bil eden izmed Theessinkovih vzornikov, tako da je tudi sam izpilil svoje igranje na to glasbilo. Na dvanajststrunsko kitaro je Theessink zaigral Huddiejevo večno skladbo o uporu proti malomeščanskosti "Bourgeois Blues", pa tudi "Where Did You Sleep Last Night (In The Pines)", ki jo Hans, kot pravi, zaradi Nirvanine izvedbe v Izštekanih na MTV-ju pogosteje igra. Želimo vam prijetno poslušanje koncerta Hansa Theessinka. Koncert je posnel pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, posnetek pa je uredil Jane Weber. IZVAJALEC: HANS THEESSINK naslov avtor 1 KEY TO THE HIGHWAY Big Bill Broonzy, Charles Segar 2 MERCURY BLUES K.C. Douglas, Robert Geddins 3 WAYFARING STRANGER Trad. 4 ST. JAMES INFIRMARY Trad. 5 BIG BILL'S GUITAR HANS THEESSINK 6 BLIND WILLIE HANS THEESSINK 7 LOVE SWEET LOVE HANS THEESSINK 8 TWO TRAINS MUDDY WATTERS 9 MINNIBELLE HANS THEESSINK 10 CREOBELLE JOHN HURT 11 DIDDY WAH DIDDY BLIND BLAKE 12 DEMONS HANS THEESSINK 13 TROUBELIN MIND HANS THEESSINK 14 SUGAR BABE BLUES HANS THEESSINK 15 WALKING THE DOG RUFUS THOMAS 16 DIDN'T WE TRY HANS THEESINK 17 MABELLINE CHUCK BERRY 18 TAKE A PICTURE BOY HANS THEESSINK 19 STATESBOROUGH BLUES BLIND WILLIE MCTELL 20 MIDNIGHT SPECIAL LEADBELLY
Tokratno oddajo Godbe z zgodbo posvečamo pred mesecem dni preminuli glasbeni ikoni in pionirju heavy metal glasbe, Ozzyju Osbourneju. Prisluhnili bomo njegovim solističnim uspešnicam, kot tudi skladbam skupine Black Sabbath. Oddajo je pripravila Manca Kosi.
Tokratno oddajo Godbe z zgodbo posvečamo pred mesecem dni preminuli glasbeni ikoni in pionirju heavy metal glasbe, Ozzyju Osbourneju. Prisluhnili bomo njegovim solističnim uspešnicam, kot tudi skladbam skupine Black Sabbath. Oddajo je pripravila Manca Kosi.
Festival Sziget je eden največjih glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Vsako leto privabi več sto tisoč mladih ter številna zveneča imena iz sveta popularne glasbe, letos so to bili Post Malone, Chappell Roan in Charlie XCX. O posebnostih letošnjega programa smo se pogovarjali s programskim vodjem Tomasom Loefenom, z obiskovalci pa o vzdušju ter o tem, kaj domačini menijo o festivalu, ki vsako leto privabi vedno več obiskovalcev.
Festival Sziget je eden največjih glasbenih festivalov v tem delu Evrope. Vsako leto privabi več sto tisoč mladih ter številna zveneča imena iz sveta popularne glasbe, letos so to bili Post Malone, Chappell Roan in Charlie XCX. O posebnostih letošnjega programa smo se pogovarjali s programskim vodjem Tomasom Loefenom, z obiskovalci pa o vzdušju ter o tem, kaj domačini menijo o festivalu, ki vsako leto privabi vedno več obiskovalcev.
Novo mesto predstavlja enega izmed najbolj progresivnih in žanrsko raznolikih glasbenih središč pri nas. To so potrdili tudi domačini Društvo mrtvih pesnikov (DMP), ki so leta 2021 v okviru 30-letnice delovanja na slovenski glasbeni sceni nastopili v finalu festivala Novomeško poletje. Skupino sestavjajo Alan Vitezič (glas, kitara), Peter Dekleva (kitara), Boštjan Artiček (klaviature), Tomaž Koncilija (bas, glas) in Marko Zajc (bobni). Po srebrnem jubileju, ki ga je skupina obeležila z odmevnima koncertoma v novomeškem KCJT in izidom dvojnega kompilacijskega albuma 25, je leta 2018 izdala ploščo Astronavt s tedaj novimi desetimi avtorskimi skladbami. Za kar osem izmed njih – nazadnje za skladbo Filozof, ki je predstavljala aktualni singel – so dmpjevci posneli tudi videospote. V času snemanja koncerta ob 30-letnici delovanja skupine, pa so zaključevali nov glasbeni material, ki je nastajal večinoma v »koronskem« času. Koncert skupine v akustični podobi smo lahko spremljali v oddaji Izštekani Jureta Longyke, tokrat pa si lahko ogledate koncert skupine, ki so se ji na odru pridružili člani godalnega kvarteta Corcoras ter pevka Nina Radkovič. Mrtvi pesniki so s čustvenim koncertom, ki ga odlikujeta izpovednost besedil ter prepoznavna melodičnost, akustično prearanžirali svoj glasbeni opus in pokazali enega svojih najboljših obrazov doslej.
Novo mesto predstavlja enega izmed najbolj progresivnih in žanrsko raznolikih glasbenih središč pri nas. To so potrdili tudi domačini Društvo mrtvih pesnikov (DMP), ki so leta 2021 v okviru 30-letnice delovanja na slovenski glasbeni sceni nastopili v finalu festivala Novomeško poletje. Skupino sestavjajo Alan Vitezič (glas, kitara), Peter Dekleva (kitara), Boštjan Artiček (klaviature), Tomaž Koncilija (bas, glas) in Marko Zajc (bobni). Po srebrnem jubileju, ki ga je skupina obeležila z odmevnima koncertoma v novomeškem KCJT in izidom dvojnega kompilacijskega albuma 25, je leta 2018 izdala ploščo Astronavt s tedaj novimi desetimi avtorskimi skladbami. Za kar osem izmed njih – nazadnje za skladbo Filozof, ki je predstavljala aktualni singel – so dmpjevci posneli tudi videospote. V času snemanja koncerta ob 30-letnici delovanja skupine, pa so zaključevali nov glasbeni material, ki je nastajal večinoma v »koronskem« času. Koncert skupine v akustični podobi smo lahko spremljali v oddaji Izštekani Jureta Longyke, tokrat pa si lahko ogledate koncert skupine, ki so se ji na odru pridružili člani godalnega kvarteta Corcoras ter pevka Nina Radkovič. Mrtvi pesniki so s čustvenim koncertom, ki ga odlikujeta izpovednost besedil ter prepoznavna melodičnost, akustično prearanžirali svoj glasbeni opus in pokazali enega svojih najboljših obrazov doslej.
Četrtega aprila 2025 je Big Band RTV Slovenija v Siti teatru v Ljubljani gostil pevko Jadranko Juras in pianista Milana Stanisavljeviča s svežim projektom, ki ga je Jadranka Juras naslovila Dva črna vrana. Gre za jazzovski program z avtorsko glasbo Milana Stanisavljevića, besedila v slovenskem jeziku pa so prispevali različni avtorji: Gregor Stermecki, Maja Pihler Stermecki, Robert Jukič, Jadranka Juras in Simon Krčmar. Aranžmaje za jazzovski orkester je spisal Tadej Tomšič.
Četrtega aprila 2025 je Big Band RTV Slovenija v Siti teatru v Ljubljani gostil pevko Jadranko Juras in pianista Milana Stanisavljeviča s svežim projektom, ki ga je Jadranka Juras naslovila Dva črna vrana. Gre za jazzovski program z avtorsko glasbo Milana Stanisavljevića, besedila v slovenskem jeziku pa so prispevali različni avtorji: Gregor Stermecki, Maja Pihler Stermecki, Robert Jukič, Jadranka Juras in Simon Krčmar. Aranžmaje za jazzovski orkester je spisal Tadej Tomšič.
Hiša Alojza Kocjančiča v Kubedu letos gosti umetniške rezidente s področja glasbe. Pianist Tomaž Pačnik je tam razvil solistični klavirski projekt Camino in ga na praznični dan predstavil z edinstvenim koncertom Camino Sunrise. Na razgledni točki Tinjana, ob prvem sončnem žarku, je nastal prav poseben glasbeni dogodek, ki smo ga na Radiu Koper posneli v živo v avdio in video obliki.
Hiša Alojza Kocjančiča v Kubedu letos gosti umetniške rezidente s področja glasbe. Pianist Tomaž Pačnik je tam razvil solistični klavirski projekt Camino in ga na praznični dan predstavil z edinstvenim koncertom Camino Sunrise. Na razgledni točki Tinjana, ob prvem sončnem žarku, je nastal prav poseben glasbeni dogodek, ki smo ga na Radiu Koper posneli v živo v avdio in video obliki.
V Godbah z zgodbo bodo slovenske zimzelene popevke prepevali Maja Keuc, skupina Nude, Saša Lešnjek, Alenka Godec, Manca Špik, Matjaž Jelen, Lara Baruca, Oto Pestner in vokalna zasedba Perpetuum Jazzile.
V Godbah z zgodbo bodo slovenske zimzelene popevke prepevali Maja Keuc, skupina Nude, Saša Lešnjek, Alenka Godec, Manca Špik, Matjaž Jelen, Lara Baruca, Oto Pestner in vokalna zasedba Perpetuum Jazzile.
Poslušamo ponovitev oddaje s posnetkom koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja z njegovim avtorskim projektom v okviru letošnjega festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija so se pridružili še kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, kot solista pa sta se predstavila saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.
Poslušamo ponovitev oddaje s posnetkom koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja z njegovim avtorskim projektom v okviru letošnjega festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija so se pridružili še kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, kot solista pa sta se predstavila saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.
Med domačimi pevkami popularnih žanrov se skriva tudi nekaj tistih, ki so imele klasično pevsko izobrazbo in si ustvarile kariero tudi na opernih odrih. V Godbah z zgodbo poslušajmo Marto Zore, Nuško Drašček, Raiven, Emo Pavli, Evo Černe ter Astrid & The Scandals. Tokratno oddajo je pripravila Manca Kosi.
Med domačimi pevkami popularnih žanrov se skriva tudi nekaj tistih, ki so imele klasično pevsko izobrazbo in si ustvarile kariero tudi na opernih odrih. V Godbah z zgodbo poslušajmo Marto Zore, Nuško Drašček, Raiven, Emo Pavli, Evo Černe ter Astrid & The Scandals. Tokratno oddajo je pripravila Manca Kosi.
Zasedbe kot so Koala voice, Joker Out, Kiwi Flesh in Masaž so nekdanji prvaki glasbenega natečaja Špil Liga, ki ga vsako leto organizira Kino Šiška. Letošnja zmagovalca se predvsem po žanru bistveno razlikujeta od svojih predhodnikov. Enostavna sestava - bobni in kitara, kratke in udarne skladbe, njun žanr pa progresiven - mešanica powerviolenca in mincecora, z občasnimi vstopi narodnozabavne glasbe. Januš in Dren Marinček iz Smrjen sta Kultivator, zmagovalca 12. sezone Špil Lige.
Zasedbe kot so Koala voice, Joker Out, Kiwi Flesh in Masaž so nekdanji prvaki glasbenega natečaja Špil Liga, ki ga vsako leto organizira Kino Šiška. Letošnja zmagovalca se predvsem po žanru bistveno razlikujeta od svojih predhodnikov. Enostavna sestava - bobni in kitara, kratke in udarne skladbe, njun žanr pa progresiven - mešanica powerviolenca in mincecora, z občasnimi vstopi narodnozabavne glasbe. Januš in Dren Marinček iz Smrjen sta Kultivator, zmagovalca 12. sezone Špil Lige.
Poslušajmo posnetek koncerta Big Banda RTV Slovenija, ki smo ga posneli oktobra 2024 v Siti teatru v Ljubljani. Večer je bil posvečen glasbi in ustvarjanju Janeza Gregorca. Leta 2024 bi Gregorc namreč praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je 20. junija 1934. Končal je Glasbeno akademijo v Ljubljani, potem pa se je nekaj mesecev izobraževal tudi na univerzi Berklee v Ameriki. Že med študijem je svoje znanje začel predajati mlajšim generacijam; poučeval je več kot štiri desetletja. Prav toliko časa je bil zaposlen kot producent za džezovsko glasbo v glasbeni produkciji. Bil je predsednik Društva slovenskih skladateljev in eden izmed ustanoviteljev društva SAZAS. Ustvarjal je vse od džezovske do simfonične, baletne glasbe in popevk, veliko je pisal tudi za film. Janez Gregorc je bil prejemnik številnih nagrad, leta 1987 je prejel zlato areno za glasbo v filmu Ljubezni Blanke Kolak, leta 1992 za glasbo Žica nagrado Prešernovega sklada, leta 1995 Župančičevo nagrado za balet Perpetuum in leta 2008 Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus. Oktobra lani se mu je torej s koncertom v Siti teatru v Ljubljani poklonil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga je Tadej Tomšič, solista pa sta bila pevka Manca Fekonja in orgličar Vladimir Hrovat.
Poslušajmo posnetek koncerta Big Banda RTV Slovenija, ki smo ga posneli oktobra 2024 v Siti teatru v Ljubljani. Večer je bil posvečen glasbi in ustvarjanju Janeza Gregorca. Leta 2024 bi Gregorc namreč praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je 20. junija 1934. Končal je Glasbeno akademijo v Ljubljani, potem pa se je nekaj mesecev izobraževal tudi na univerzi Berklee v Ameriki. Že med študijem je svoje znanje začel predajati mlajšim generacijam; poučeval je več kot štiri desetletja. Prav toliko časa je bil zaposlen kot producent za džezovsko glasbo v glasbeni produkciji. Bil je predsednik Društva slovenskih skladateljev in eden izmed ustanoviteljev društva SAZAS. Ustvarjal je vse od džezovske do simfonične, baletne glasbe in popevk, veliko je pisal tudi za film. Janez Gregorc je bil prejemnik številnih nagrad, leta 1987 je prejel zlato areno za glasbo v filmu Ljubezni Blanke Kolak, leta 1992 za glasbo Žica nagrado Prešernovega sklada, leta 1995 Župančičevo nagrado za balet Perpetuum in leta 2008 Kozinovo nagrado za zaokrožen skladateljski opus. Oktobra lani se mu je torej s koncertom v Siti teatru v Ljubljani poklonil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga je Tadej Tomšič, solista pa sta bila pevka Manca Fekonja in orgličar Vladimir Hrovat.
V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekatere glasbene uspešnice, ki so odmevale v 80. letih prejšnjega stoletja iz gramofonov, kasetofonov in radijskih postaj.
V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekatere glasbene uspešnice, ki so odmevale v 80. letih prejšnjega stoletja iz gramofonov, kasetofonov in radijskih postaj.
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala v štirih dneh nastopa 69 glasbenih skupin. Med njimi so svetovno znane skupine, kot so Kreator, Kataklysm, Ministry, Rotting Christ in drugi, tudi še neuveljavljeni bendi.
Muhasto vreme ta teden je nekoliko ponagajalo organizatorjem metalskega festivala Tolminator na tolminskem Sotočju. A zdi se, da tudi dež približno 2.800 obiskovalcem iz več kot 40 držav ne pride do živega. Na tretji izvedbi festivala v štirih dneh nastopa 69 glasbenih skupin. Med njimi so svetovno znane skupine, kot so Kreator, Kataklysm, Ministry, Rotting Christ in drugi, tudi še neuveljavljeni bendi.
Blues festival v Pordenonu je letos gostil enega najvidnejših kitaristov današnjega časa, mojstra improvizacije in velikana sodobnega blues rocka, Joeja Bonamasso.
Blues festival v Pordenonu je letos gostil enega najvidnejših kitaristov današnjega časa, mojstra improvizacije in velikana sodobnega blues rocka, Joeja Bonamasso.
Letošnje leto je v znamenju 45. obletnice vplivne in legendarne washingtonske založbe Dischord records, ki jo poganjata Ian MacKaye, ki je poleg mnogih ustvarjalnih podvigov tudi frontmen zasedbe Fugazi in Jeff Nelson, vsestranski ustvarjalec, tudi bobnar skupine Minor Threat. To ni le njuna zgodba. To je zgodba založbe Dischord – o trdem delu, skupnosti in ljubezni do glasbe.
Letošnje leto je v znamenju 45. obletnice vplivne in legendarne washingtonske založbe Dischord records, ki jo poganjata Ian MacKaye, ki je poleg mnogih ustvarjalnih podvigov tudi frontmen zasedbe Fugazi in Jeff Nelson, vsestranski ustvarjalec, tudi bobnar skupine Minor Threat. To ni le njuna zgodba. To je zgodba založbe Dischord – o trdem delu, skupnosti in ljubezni do glasbe.
Štirinajst izvajalcev se bo z novimi poletnimi skladbami potegovalo za zmago na 44. festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju. Predstavili se bodo v živo ob glasbeni spremljavi festivalskega benda, ki ga vodi Tomi Purich, v naslednjem vrstnem redu: Boštjan Pertinač, Avtomobili, Eva Lorbek, De Cheapkiss band, Lara Karneža, Aleksander Novak, Tanja Lončar, Patrik Mrak, Angelica Zacchigna, Oto Pestner, Regen, Rok Ahačevčič, Dare Kaurič, Samantha Maya. Zmagovalec, ki bo prejel najvišji seštevek točk glasovanja strokovne žirije, radijskih postaj, občinstva v Avditoriju Portorož in telefonskega glasovanja, bo prejemnik Velike nagrade MMS 2025. Strokovna žirija bo podelila tudi nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega izvajalca oziroma avtorja. Festival bosta vodila Lorella Flego in Mario Galunič. Režija: Tina Novak.
Štirinajst izvajalcev se bo z novimi poletnimi skladbami potegovalo za zmago na 44. festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju. Predstavili se bodo v živo ob glasbeni spremljavi festivalskega benda, ki ga vodi Tomi Purich, v naslednjem vrstnem redu: Boštjan Pertinač, Avtomobili, Eva Lorbek, De Cheapkiss band, Lara Karneža, Aleksander Novak, Tanja Lončar, Patrik Mrak, Angelica Zacchigna, Oto Pestner, Regen, Rok Ahačevčič, Dare Kaurič, Samantha Maya. Zmagovalec, ki bo prejel najvišji seštevek točk glasovanja strokovne žirije, radijskih postaj, občinstva v Avditoriju Portorož in telefonskega glasovanja, bo prejemnik Velike nagrade MMS 2025. Strokovna žirija bo podelila tudi nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega izvajalca oziroma avtorja. Festival bosta vodila Lorella Flego in Mario Galunič. Režija: Tina Novak.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
Melodije morja in sonca so poletni festivalski večer, ki nastaja v organizaciji RTV Slovenija, Avditorija Portorož – Portorose in Občine Piran.
2. del koncerta. Tradicionalni gala koncert Poletna noč in otvoritvena slovesnost 73. Ljubljana Festivala je tokrat posvečen glasbeni zakladnici avtorja, kitarista in pevca Janeza Bončine Benča. V izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih pevskih solistov so zazvenele njegove največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Benčeva glasbena biografija zajema glasbo od konca 60ih let dalje, ko je sodeloval v skupinah Helioni, Mladi levi, The Generals, September, Srce, sodeloval z skupinami Gu-Gu, Karamela, kasneje z zasedbo Junaki nočne kronike. Benč je človek slovenskih in jugoslovanskih skupin in superskupin, kot mladi rocker se je vidno udeleževal festivala Slovenska popevka, kasneje Pop delavnice in fesitivala Melodije Morja in sonca. Njegova glasba še danes ostaja večno mlada in navdihujoča. Vedno je ostajal zvest umetnosti, ne trgu, glasbo živi in jo zares čuti. V glasbi povedati resnico, tudi takrat, ko ni bila popularna, je bil vedno njegov umetniški credo. Izvaja: Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent: Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Matevž Šalehar Hamo Režiserka: Tina Novak Urednica oddaje: Ana Benkovič Voditelja: Bernarda Žarn in Jurij Zrnec Mojster luči: Andrej Dolinšek Scenografija: Greta Godnič Glasbeni producent: Rok Lopatič
2. del koncerta. Tradicionalni gala koncert Poletna noč in otvoritvena slovesnost 73. Ljubljana Festivala je tokrat posvečen glasbeni zakladnici avtorja, kitarista in pevca Janeza Bončine Benča. V izvedbi velikega revijskega orkestra in izjemnih pevskih solistov so zazvenele njegove največje uspešnice: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne in druge. Benčeva glasbena biografija zajema glasbo od konca 60ih let dalje, ko je sodeloval v skupinah Helioni, Mladi levi, The Generals, September, Srce, sodeloval z skupinami Gu-Gu, Karamela, kasneje z zasedbo Junaki nočne kronike. Benč je človek slovenskih in jugoslovanskih skupin in superskupin, kot mladi rocker se je vidno udeleževal festivala Slovenska popevka, kasneje Pop delavnice in fesitivala Melodije Morja in sonca. Njegova glasba še danes ostaja večno mlada in navdihujoča. Vedno je ostajal zvest umetnosti, ne trgu, glasbo živi in jo zares čuti. V glasbi povedati resnico, tudi takrat, ko ni bila popularna, je bil vedno njegov umetniški credo. Izvaja: Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija Glasbeni vodja in dirigent: Patrik Greblo Glasbeni solisti: Ana Soklič, Tomo Jurak, Karin Zemljič, Bojan Cvjetićanin, Anika Horvat, Alenka Godec, Aleksandra Ilijevski, Sergej Škofljanec, Andraž Hribar, Tinkara Kovač, Alenka Godec, Gregor Ravnik, Matevž Šalehar Hamo Režiserka: Tina Novak Urednica oddaje: Ana Benkovič Voditelja: Bernarda Žarn in Jurij Zrnec Mojster luči: Andrej Dolinšek Scenografija: Greta Godnič Glasbeni producent: Rok Lopatič
Reportaža z otvoritvenega večera Jazz festivala Ljubljana. Cécile McLorin Salvant in Meshell Ndegeocello v Križankah.
Reportaža z otvoritvenega večera Jazz festivala Ljubljana. Cécile McLorin Salvant in Meshell Ndegeocello v Križankah.
Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala.
Glasbena industrija ni imuna na negativne spremembe, ki pestijo svet. Čeprav Velika Britanija na tem področju dosega dobičkonosne rekorde, pa se samonikla koncertna prizorišča krčijo, stroški glasbenikov in glasbenic pa večajo. Le redki si še lahko privoščijo, da nastopijo zunaj meja države, po drugi strani pa si obisk koncertov zaradi nagle rasti cen vstopnic težko privoščijo glasbeni navdušenci. Klara Zupančič je pred kratkim obiskala London, kjer je s strokovnjakom glasbenega ekosistema Seanom Adamsom iskala rešitve za bolj trajnostno glasbeno industrijo, ki je podvržena diktatu kapitala.
Sezono oddaj Gremo plesat smo zaključili z glasbeniki iz Prekmurja. Tokrat so se nam pridružili Prašnati, z njimi pa je zagotovo zadišalo po prekmurščini – saj so bila letošnja rdeča nit oddaj prav narečja. Tudi junijski gostje so, kot je že v navadi, izstopali iz ustaljenih žanrskih okvirjev. Čeprav so bile oddaje sicer posvečene predvsem ljudski in narodno-zabavni glasbi, nas je tokratna zasedba razveselila s prepoznavnimi zvoki panonske glasbe.
Sezono oddaj Gremo plesat smo zaključili z glasbeniki iz Prekmurja. Tokrat so se nam pridružili Prašnati, z njimi pa je zagotovo zadišalo po prekmurščini – saj so bila letošnja rdeča nit oddaj prav narečja. Tudi junijski gostje so, kot je že v navadi, izstopali iz ustaljenih žanrskih okvirjev. Čeprav so bile oddaje sicer posvečene predvsem ljudski in narodno-zabavni glasbi, nas je tokratna zasedba razveselila s prepoznavnimi zvoki panonske glasbe.