Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Besedilo: Moja hiša bo mogočna, na dveh stebrih in baročna. Okrog nje naj teče reka. Mah na strehi, ne opeka. Refren: Načrti za hiše, za hiše na-črti. V naše ideje so zvesto zazrti. Moja hiška bo lesena, z enim oknom, tla medena. Stala bo pri nogah hriba, na kolesih, da se giba. Refren. Moja hiša, lepa hiška, veselim se že obiska. Vsakemu jo, nič ne lažem, čisto, čisto vso razkažem. Refren. Avtor glasbe za pesem Hiša: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Robert Sršen Režija: Siniša Gačić Montaža: Snežana Šturm Tadić Grafična podoba: Živko Ratković Glasova: Anka Eržen, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika, klavir - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Moja hiša bo mogočna, na dveh stebrih in baročna. Okrog nje naj teče reka. Mah na strehi, ne opeka. Refren: Načrti za hiše, za hiše na-črti. V naše ideje so zvesto zazrti. Moja hiška bo lesena, z enim oknom, tla medena. Stala bo pri nogah hriba, na kolesih, da se giba. Refren. Moja hiša, lepa hiška, veselim se že obiska. Vsakemu jo, nič ne lažem, čisto, čisto vso razkažem. Refren. Avtor glasbe za pesem Hiša: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Robert Sršen Režija: Siniša Gačić Montaža: Snežana Šturm Tadić Grafična podoba: Živko Ratković Glasova: Anka Eržen, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika, klavir - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Avtor glasbe za pesem Očala: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Robert Sršen Režija: Siniša Gačić Montaža: Marko Hočevar Grafična podoba: Živko Ratković Glasova: Anka Eržen, Gašper Lovrec, Nejc Jezernik Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić Besedilo: Okrogla očala imam, na vse se okroglo spoznam. Žoga ob žogi tiči, poskóči v zrak, se vrti. Kvadratna očala imam, na vse se kvadratno spoznam. Kocka na kocki stoji, bo padla? Lahko se zgodi. Refren: Vsak gleda skozi svoja očala. Je sonce kdaj žoga in skok, med igrala. Vsak gleda skozi svoja očala. Kakšna so tvoja, ko gledajo moja? Sončna očala imam, na vse se sončno spoznam. Žarek ob žarku žari, sonce v meni čepi. Refren. Žarek ob žarku žari, sonce v meni čepi. Refren.
Avtor glasbe za pesem Očala: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Robert Sršen Režija: Siniša Gačić Montaža: Marko Hočevar Grafična podoba: Živko Ratković Glasova: Anka Eržen, Gašper Lovrec, Nejc Jezernik Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić Besedilo: Okrogla očala imam, na vse se okroglo spoznam. Žoga ob žogi tiči, poskóči v zrak, se vrti. Kvadratna očala imam, na vse se kvadratno spoznam. Kocka na kocki stoji, bo padla? Lahko se zgodi. Refren: Vsak gleda skozi svoja očala. Je sonce kdaj žoga in skok, med igrala. Vsak gleda skozi svoja očala. Kakšna so tvoja, ko gledajo moja? Sončna očala imam, na vse se sončno spoznam. Žarek ob žarku žari, sonce v meni čepi. Refren. Žarek ob žarku žari, sonce v meni čepi. Refren.
Besedilo: Pišem: »Nekje res globoko v morju …« Zbrišem: »Nekje res globoko v morju …« Pišem: »Tam daleč na skritem obzorju …« Zbrišem: »Tam daleč na skritem obzorju …« Pišem: »Stopicam, nikamor ne pridem …« Zbrišem: »Stopicam, nikamor ne pridem …« Pišem in zbrišem, zbrišem, ne pišem, prave besede trudoma iščem. Refren: Kako naj začnem svoj prvi zapis? Da moj se na knjigi bo znašel podpis? Kakšni bom zgodbi nalepil peruti? Da ves jo bo svet videl izpluti? Pišem: »Po cestah, ne daleč od doma ...« Zbrišem: »Po cestah, ne daleč od doma ...« Pišem: »V votlini ob kralju Matjažu ...« Zbrišem: »V votlini ob kralju Matjažu ...« Pišem: »Valijo se čudni oblaki ...« Zbrišem: »Valijo se čudni oblaki ...« Pišem in zbrišem, zbrišem, ne pišem, prave besede trudoma iščem. Refren. Avtor glasbe za pesem Pišem: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Vojko Boštjančič Montaža: Rastko Radenković Grafična podoba: Damijan Popovič Glasovi: Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić Celotna oddaja Z kot Zofka je na voljo na rtvslo.si/tv.
Besedilo: Pišem: »Nekje res globoko v morju …« Zbrišem: »Nekje res globoko v morju …« Pišem: »Tam daleč na skritem obzorju …« Zbrišem: »Tam daleč na skritem obzorju …« Pišem: »Stopicam, nikamor ne pridem …« Zbrišem: »Stopicam, nikamor ne pridem …« Pišem in zbrišem, zbrišem, ne pišem, prave besede trudoma iščem. Refren: Kako naj začnem svoj prvi zapis? Da moj se na knjigi bo znašel podpis? Kakšni bom zgodbi nalepil peruti? Da ves jo bo svet videl izpluti? Pišem: »Po cestah, ne daleč od doma ...« Zbrišem: »Po cestah, ne daleč od doma ...« Pišem: »V votlini ob kralju Matjažu ...« Zbrišem: »V votlini ob kralju Matjažu ...« Pišem: »Valijo se čudni oblaki ...« Zbrišem: »Valijo se čudni oblaki ...« Pišem in zbrišem, zbrišem, ne pišem, prave besede trudoma iščem. Refren. Avtor glasbe za pesem Pišem: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Vojko Boštjančič Montaža: Rastko Radenković Grafična podoba: Damijan Popovič Glasovi: Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić Celotna oddaja Z kot Zofka je na voljo na rtvslo.si/tv.
Besedilo: Gremo spat ... V pižami se razgraja. Spat ... Nisem ujel še zmaja. Spat ... Tème nočem objeti. Spat ... Oči ne znam zapreti. Gremo spat. Me lulat' je prijelo. Spat ... Je sen strašilo vzelo. Spat ... Se zvezde mi režijo. Spat ... Ne reci kar adijo. No, prav … Refren: Ko sanje okno, švist, odpró in mesec skuštra ti glavó, zlezi, lezi, lezi naravnost na nebo. Tam čaka ovčk te sto, in gledajo mehko, mehko. Spusti, pusti, pusti, da v sen te prenesó. Gremo spat. Me polna luna nosi. Spat ... Zakaj spimo bosi? Spat ... Nekdo po steni trka. Spat ... Blazina moja smrka. Gremo spat. Bi raje stal kot legel. Spat ... Sem danes sploh kaj jedel? Spat ... Se je že zdanilo? Spat ... Te petje bo rešilo. No, prav … Refren. Avtor glasbe za pesem Gremo spat: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Tina Novak Montaža: Zvone Judež Grafična podoba: Simon Luznar Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Gremo spat ... V pižami se razgraja. Spat ... Nisem ujel še zmaja. Spat ... Tème nočem objeti. Spat ... Oči ne znam zapreti. Gremo spat. Me lulat' je prijelo. Spat ... Je sen strašilo vzelo. Spat ... Se zvezde mi režijo. Spat ... Ne reci kar adijo. No, prav … Refren: Ko sanje okno, švist, odpró in mesec skuštra ti glavó, zlezi, lezi, lezi naravnost na nebo. Tam čaka ovčk te sto, in gledajo mehko, mehko. Spusti, pusti, pusti, da v sen te prenesó. Gremo spat. Me polna luna nosi. Spat ... Zakaj spimo bosi? Spat ... Nekdo po steni trka. Spat ... Blazina moja smrka. Gremo spat. Bi raje stal kot legel. Spat ... Sem danes sploh kaj jedel? Spat ... Se je že zdanilo? Spat ... Te petje bo rešilo. No, prav … Refren. Avtor glasbe za pesem Gremo spat: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Tina Novak Montaža: Zvone Judež Grafična podoba: Simon Luznar Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, harmonika - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Sredi sobe se postavim, hej-hej-hej, in klobuk si z roko snamem, glej-glej-glej. Iz klobuka tema zeva, črna noč, misel moja mi veleva: na pomoč! Misel s trikom brž izgine, pokus hôk, nova že v ospredje rine, côp-cop-cop. Kaj iz teme bo skočilo? Kaj-kaj-kaj? Mi ušlo je besedilo ... Direndaj. Naj poskusim te besede: flekec-flèk. In dodam v valovih zmede: blekec-blèk. Flekec, blekec, riča, rača, biri čum, rača, riča, flekec, blekec, riči bum. To je čista coprnija, aj-jaj-jaj, se drži je polomija, brez vseh vaj. Flekec, blekec, riča, rača, biri čum, rača, riča, flekec, blekec, riči bum. Ko klobuk se okrog obrne, pazi zdaj, rek se skrivni ven prevrne ... Ne izdaj! Priredba ljudske pesmi Peter Pavel žakelj šiva: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Aljaž Bastič Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika - Luka Krof, klavir – Božidar Kolerič, tolkala – Zlatko Djogić
Besedilo: Sredi sobe se postavim, hej-hej-hej, in klobuk si z roko snamem, glej-glej-glej. Iz klobuka tema zeva, črna noč, misel moja mi veleva: na pomoč! Misel s trikom brž izgine, pokus hôk, nova že v ospredje rine, côp-cop-cop. Kaj iz teme bo skočilo? Kaj-kaj-kaj? Mi ušlo je besedilo ... Direndaj. Naj poskusim te besede: flekec-flèk. In dodam v valovih zmede: blekec-blèk. Flekec, blekec, riča, rača, biri čum, rača, riča, flekec, blekec, riči bum. To je čista coprnija, aj-jaj-jaj, se drži je polomija, brez vseh vaj. Flekec, blekec, riča, rača, biri čum, rača, riča, flekec, blekec, riči bum. Ko klobuk se okrog obrne, pazi zdaj, rek se skrivni ven prevrne ... Ne izdaj! Priredba ljudske pesmi Peter Pavel žakelj šiva: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Aljaž Bastič Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika - Luka Krof, klavir – Božidar Kolerič, tolkala – Zlatko Djogić
Besedilo: Ko sem šel po ul'ci, n'č si ne 'zmišljujem, glava mi je rekla: »Pleš'!« In ker nisem hotu izpasti skrajno hecno, sam' glavo sem zasukal v levo in v desno. A je hotl'a še, je skoraj zakričala: »Daj, tamau, obrni se, srbijo te stopala.« Pa sem se obrnu, ups, in smetnjak prevrnu, naredu pirueto, kot da stlačil bi polpeto. To me ni ustav'lo, ne, ker trmast sem kot raca, … Raca? Čudna primerjava, vem, bolj besedna kraca. No, če nadaljujem v ritmu tega plesa, z rokami sem opletal kot tetina zavesa. Vsak hip je čas za hop. Hip-hip-hop. Hip-hip-hop. Vsak hop lovi svoj hip. Hop-hop-hip. Hop-hop-hip. Mislu sem, da vsi strmeli bodo vame, (ku-ku) a, ne mor'š verjet', nalep'li so se name. Zdaj še drugi pešci po ul'ci se vrtijo, plešejo po svoje, oči jim, vau, žarijo. »Kakšna dobra fora,« zahvalil sem se glavi, da vsaj kdaj pa kdaj kaj norega izjavi in da me prisili, naj jo le ubogam, ker večino časa idejam se bolj rogam. Kaj pa vaše glave, ej? Še resno se držijo? Ja, dovol'te jim, da med plesom se sprostijo. Hočete nasvet plesnega prvaka? Prav tega, ja, k' vidu ni smetnjaka. Vsak hip je čas za hop. Hip-hip-hop. Hip-hip-hop. Vsak hop lovi svoj hip. Hop-hop-hip. Hop-hop-hip. Avtor glasbe za pesem Hop za hip: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Režija: Mile Vilar Montaža: Zvone Judež Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: električna kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, trobenta - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Ko sem šel po ul'ci, n'č si ne 'zmišljujem, glava mi je rekla: »Pleš'!« In ker nisem hotu izpasti skrajno hecno, sam' glavo sem zasukal v levo in v desno. A je hotl'a še, je skoraj zakričala: »Daj, tamau, obrni se, srbijo te stopala.« Pa sem se obrnu, ups, in smetnjak prevrnu, naredu pirueto, kot da stlačil bi polpeto. To me ni ustav'lo, ne, ker trmast sem kot raca, … Raca? Čudna primerjava, vem, bolj besedna kraca. No, če nadaljujem v ritmu tega plesa, z rokami sem opletal kot tetina zavesa. Vsak hip je čas za hop. Hip-hip-hop. Hip-hip-hop. Vsak hop lovi svoj hip. Hop-hop-hip. Hop-hop-hip. Mislu sem, da vsi strmeli bodo vame, (ku-ku) a, ne mor'š verjet', nalep'li so se name. Zdaj še drugi pešci po ul'ci se vrtijo, plešejo po svoje, oči jim, vau, žarijo. »Kakšna dobra fora,« zahvalil sem se glavi, da vsaj kdaj pa kdaj kaj norega izjavi in da me prisili, naj jo le ubogam, ker večino časa idejam se bolj rogam. Kaj pa vaše glave, ej? Še resno se držijo? Ja, dovol'te jim, da med plesom se sprostijo. Hočete nasvet plesnega prvaka? Prav tega, ja, k' vidu ni smetnjaka. Vsak hip je čas za hop. Hip-hip-hop. Hip-hip-hop. Vsak hop lovi svoj hip. Hop-hop-hip. Hop-hop-hip. Avtor glasbe za pesem Hop za hip: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Režija: Mile Vilar Montaža: Zvone Judež Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: električna kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, klavir - Božidar Kolerič, trobenta - Luka Krof, bobni - Zlatko Djogić
Besedilo: Hahljati, krohotati, naučil, učil bi se rad, sem v šolo se smejanja vpisal prvikrat. Da česa ne spregledam, v prvi vrsti že sedim. In sploh se ne zavedam, joj, roko v zrak držim. Pred tablo se postavim, izustim prvi svoj h-h-. Na A pa kar pozabim, pogoltnem prav oba. Veliko bom še vadil, mi niti malo ni težko. Prav kmalu se ponosno bo dvignilo v nebo: Ha ha, ha ha, ha ha ha … Priredba ljudske pesmi Tam dol na ravnem polju: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Franc Arko Montaža: Gregor Kontestabile Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika - Luka Krof, klavir - Božidar Kolerič
Besedilo: Hahljati, krohotati, naučil, učil bi se rad, sem v šolo se smejanja vpisal prvikrat. Da česa ne spregledam, v prvi vrsti že sedim. In sploh se ne zavedam, joj, roko v zrak držim. Pred tablo se postavim, izustim prvi svoj h-h-. Na A pa kar pozabim, pogoltnem prav oba. Veliko bom še vadil, mi niti malo ni težko. Prav kmalu se ponosno bo dvignilo v nebo: Ha ha, ha ha, ha ha ha … Priredba ljudske pesmi Tam dol na ravnem polju: Gašper Lovrec Besedilo pesmi in scenarij: Sara Lužovec Mojster obdelave zvoka: Aleš Drašler Režija: Franc Arko Montaža: Gregor Kontestabile Grafična podoba: Matjaž Celič Glasovi: Anka Eržen, Nejc Jezernik, Gašper Lovrec Instrumenti: kitara - Gašper Lovrec, bas kitara - Miha Ribarić, harmonika - Luka Krof, klavir - Božidar Kolerič
Enkrat letno, ponavadi zgodaj spomladi, v poslanske klopi v državnem zboru sédejo mladi parlamentarci - tudi ti so dobro organizirani. Letos so se srečevali na občinskih in medobčinskih otroških parlamentih. Razpravljali so o temi "moja poklicna prihodnost". A letos jubilejnega 30. nacionalnega otroškega parlamenta zaradi zdajšnjih posebnih razmer ne morejo organizirati po načrtih, zato so razpravo preselili na splet in vam tako omogočili tako imenovano e-participacijo na temo vašega poklica v prihodnosti. Že danes si lahko prenesete platformo OPIN.ME, več pa vam bo razložil predsednik otroškega parlamenta Jure Šimonka.
Enkrat letno, ponavadi zgodaj spomladi, v poslanske klopi v državnem zboru sédejo mladi parlamentarci - tudi ti so dobro organizirani. Letos so se srečevali na občinskih in medobčinskih otroških parlamentih. Razpravljali so o temi "moja poklicna prihodnost". A letos jubilejnega 30. nacionalnega otroškega parlamenta zaradi zdajšnjih posebnih razmer ne morejo organizirati po načrtih, zato so razpravo preselili na splet in vam tako omogočili tako imenovano e-participacijo na temo vašega poklica v prihodnosti. Že danes si lahko prenesete platformo OPIN.ME, več pa vam bo razložil predsednik otroškega parlamenta Jure Šimonka.