Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 1.del Michelangelo je bil iz verne aristokratske družine, ki ni cenila umetnikov in njihovega dela, zato se je v najstniških letih uprl očetu in odšel v Firence. Tam je pritegnil pozornost Medičejcev. Takrat je imel v Firencah atelje tudi 23 let starejši Leonardo da Vinci, ki je nato naročnika našel na milanskem dvoru pri tamkajšnjem vojvodi. V italijanskih mestnih državah je bilo takrat kljub kulturnemu preporodu zaradi nenehnih vojn in bojev za oblast zelo nemirno, zato sta se morala umetnika kljub slavi ves čas dokazovati. Medtem ko je Leonardo v Milanu s svojimi deli, med katerimi je bila tudi Zadnja večerja, utrjeval svojo slavo, se je moral Michelangelo še bolj potruditi, da bi dokazal svojo izjemnost. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Dokumentarna serija raziskuje vzpon, tekmovalnost in dediščino treh največjih renesančnih umetnikov – Michelangela, Leonarda da Vincija in Rafaela. V ozadju njihove umetnosti se razkrivajo politični boji, verski pretresi v obdobju reformacije in osebna navzkrižja bogatih pokroviteljev, papežev in fevdalnih vladarjev. Serija skozi oči starejšega Michelangela prikazuje, kako so ti genialni umetniki v medsebojnem rivalstvu ustvarjali danes neprecenljive kipe, slike in freske. 1.del Michelangelo je bil iz verne aristokratske družine, ki ni cenila umetnikov in njihovega dela, zato se je v najstniških letih uprl očetu in odšel v Firence. Tam je pritegnil pozornost Medičejcev. Takrat je imel v Firencah atelje tudi 23 let starejši Leonardo da Vinci, ki je nato naročnika našel na milanskem dvoru pri tamkajšnjem vojvodi. V italijanskih mestnih državah je bilo takrat kljub kulturnemu preporodu zaradi nenehnih vojn in bojev za oblast zelo nemirno, zato sta se morala umetnika kljub slavi ves čas dokazovati. Medtem ko je Leonardo v Milanu s svojimi deli, med katerimi je bila tudi Zadnja večerja, utrjeval svojo slavo, se je moral Michelangelo še bolj potruditi, da bi dokazal svojo izjemnost. RENAISSANCE: THE BLOOD AND THE BEAUTY / Velika Britanija / 2024 / Režija: Emma Frank
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Ali je mogoče ustvariti dvojnika osebe zgolj na podlagi njenih spletnih podatkov? Dokumentarna oddaja pripoveduje o poskusu, za katerega je bilo rekonstruiranih in posnetih pet let življenja osebe, ki se na koncu poskusa sreča s svojo podatkovno dvojnico. To dokazuje, da že spletni podatki zadostujejo za prepoznavanje interesov, osebnostnih značilnosti, mnenj in misli posameznika ter da je na podlagi teh podatkov mogoče predvideti vedenje ljudi ali celo manipulirati z njimi. Toda algoritme in umetno inteligenco bi lahko uporabili tudi za pomoč ljudem v stiski. MADE TO MEASURE / Nemčija / 2022 / Režija: Moritz Riesewieck, Cosima Terrasse, Hans Block
Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Tokrat se fantje s prijateljem Nickom z manjšega odpravijo na večji otok, tudi del Papue Nove Gvineje, najprej v gorati predel. V vasi Goroka se udeležijo plesnega obreda Blatnežev z lokom in puščicami. Ta jim vzbudi nemalo nelagodja, ker se morajo razgaliti. Potem pa z letalom poletijo v oddaljeni konec reke Sepik, kjer postanejo člani plemena. Neokrnjena narava in preprost, a učinkovit način življenja tamkajšnjih domačinov jih očarata. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
V 50. letih prejšnjega stoletja je bila Havana bleščeča in privlačna metropola, polna glasbe, zabave, igralnic in nočnih klubov, ki pa jo je v resnici nadzorovala ameriška mafija. Medtem ko so se turisti – predvsem Američani – v kubansko prestolnico prihajali zabavat, so se Kubanci spopadali z revščino in zatiralskim režimom. V Havano so zahajali znani umetniki, zvezdniki in celo politiki, med njimi Ernest Hemingway, Marlon Brando, Ava Gardner, Frank Sinatra in John F. Kennedy. Medtem je mafija sklepala dogovore z diktatorjem Fulgenciem Batisto in si prizadevala ustvariti »karibski Las Vegas«. Razkorak med razkošnim življenjem manjšine in revščino večine Kubancev je pripeljal do revolucije. Leta 1959 je prevzel oblast Fidel Castro in ameriško prevlado je zamenjala odvisnost od Sovjetske zveze. Film razkriva nasprotje med bleščečo zunanjostjo in mračno resničnostjo ter zgodovinsko ozadje kubanske revolucije. RUM & REVOLUTION – HISTORY OF HAVANA / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Wolf
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 2. del: Rimski Panteon, oda cesarstvu Drugi del razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših svetišč vseh časov, rimskega Panteona, »templja vseh bogov«. Zgraditi ga je dal konzul Mark Agripa, in sicer okrog leta 25 pred našim štetjem, v času vladanja njegovega dobrega prijatelja, prvega rimskega cesarja Avgusta. Po dveh uničujočih požarih ga je 150 let pozneje obnovil in nadgradil cesar Hadrijan, strasten ljubitelj arhitekture. Njegovo stvaritev, slovito orjaško betonsko kupolo, s katero je pokril Panteon, še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Anne-Sophie Chaumier Le Conte
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 2. del: Rimski Panteon, oda cesarstvu Drugi del razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših svetišč vseh časov, rimskega Panteona, »templja vseh bogov«. Zgraditi ga je dal konzul Mark Agripa, in sicer okrog leta 25 pred našim štetjem, v času vladanja njegovega dobrega prijatelja, prvega rimskega cesarja Avgusta. Po dveh uničujočih požarih ga je 150 let pozneje obnovil in nadgradil cesar Hadrijan, strasten ljubitelj arhitekture. Njegovo stvaritev, slovito orjaško betonsko kupolo, s katero je pokril Panteon, še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Anne-Sophie Chaumier Le Conte
The Rolling Stones: Kotaljenje skozi življenje
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
V prvem delu štiridelne dokumentarne serije o skupini Rolling Stones bolje spoznamo legendarnega pevca in frontmana Micka Jaggerja. S svojim androginim slogom oblačenja, megalomanskimi zamislimi za odrske scene na stadionih in značilnim glasom je oblikoval sam rokenrol. Navdušuje nas že več kot 60 let. Čeprav je poskusil tudi s solo kariero, zagovarja, da mora skupina vedno ostati skupaj. THE ROLLING STONES - MY LIFE AS A ROLLING STONE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Anthony
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 12. del: Nam vladajo gobe? Gobe so malo raziskane, čeprav so med najstarejšimi in najbolj raznolikimi organizmi na našem planetu. Gobe so povsod, v zemlji, zraku in tudi v naših telesih. Oblikujejo velikanska omrežja in so inteligentne, čeprav nimajo možganov. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 12. del: Nam vladajo gobe? Gobe so malo raziskane, čeprav so med najstarejšimi in najbolj raznolikimi organizmi na našem planetu. Gobe so povsod, v zemlji, zraku in tudi v naših telesih. Oblikujejo velikanska omrežja in so inteligentne, čeprav nimajo možganov. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
V dokumentarnem filmu spremljamo zgodbo Glorie Gaynor, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovela z disko glasbo in uspešnico I Will Survive. Brezčasno besedilo že od takrat navdihuje ljudi po vsem svetu, le malokdo pa ve, da je tudi pevkina življenjska zgodba grenka. Odraščala je v revni družini in nikoli ni čutila prave ljubezni, dokler ni spoznala moškega, ki je postal njen soprog in menedžer. Gloria je po zatonu disko glasbe nastopala predvsem po Evropi. Ko se ji je skrhal še zakon, se je odločila, da bo šla svojo pot in se posvetila duhovni glasbi; da ne bo le preživela, temveč na novo zaživela. Dolgo nihče ni verjel, da bo nekdanji zvezdnici diska uspelo z gospelom osvojiti poslušalce, vendar je tudi to ni ustavilo. Film nam razkriva, kako Gloria s svojo neomajnostjo, glasbo in sporočili ljudem še danes vliva upanje. I WILL SURVIVE - GLORIA GAYNOR / ZDA / 2023 / Režija: Betsy Schechter
Amalfijska obala, ki leži južno od Neaplja, obiskovalce očara z edinstvenim šarmom ter prepletom blišča in značilno italijanskega »dolce vita«, sladkega življenja. Dokumentarni film odstira osupljivo zgodovino starih palač, samostanov in nekdanjih plemiških poletnih rezidenc, od katerih so mnoge zdaj spremenjene v razkošne hotele. Kraji Amalfi, Ravello in Positano ter otok Capri že desetletja privabljajo umetnike, igralce in modne oblikovalce. Tu so nekateri našli zatočišče za romance, ki so jih hoteli skriti pred svetom, drugi pa ustvarjali nove modne trende in odkrivali svobodo, ki jo ponuja to posebno okolje. LOVE & DOLCE VITA – HISTORY OF THE AMALFI COAST / Nemčija / 2022/ Režija: Sonja von Behrens
Amalfijska obala, ki leži južno od Neaplja, obiskovalce očara z edinstvenim šarmom ter prepletom blišča in značilno italijanskega »dolce vita«, sladkega življenja. Dokumentarni film odstira osupljivo zgodovino starih palač, samostanov in nekdanjih plemiških poletnih rezidenc, od katerih so mnoge zdaj spremenjene v razkošne hotele. Kraji Amalfi, Ravello in Positano ter otok Capri že desetletja privabljajo umetnike, igralce in modne oblikovalce. Tu so nekateri našli zatočišče za romance, ki so jih hoteli skriti pred svetom, drugi pa ustvarjali nove modne trende in odkrivali svobodo, ki jo ponuja to posebno okolje. LOVE & DOLCE VITA – HISTORY OF THE AMALFI COAST / Nemčija / 2022/ Režija: Sonja von Behrens
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 3. del: Srečni do konca svojih dni? Se bo pravljica sodobnih princev in princes res končala srečno? Novi princi in princese se pripravljajo na svoje prihodnje naloge, pri tem pa jim mediji ves čas gledajo pod prste. Bodo zaradi vpliva monarhij v mednarodnem prostoru in zaradi priljubljenosti v domačem okolju dinastije v prihodnosti lahko nadaljevale svoje poslanstvo ali se bodo morale prilagoditi in oklestiti število predstavnikov dvora? Medtem ko se člani kraljevih družin spoprijemajo s težavami sodobne družbe in boleznimi ter so močno medijsko izpostavljeni, se sprašujemo, ali se bodo pravljične ljubezenske zgodbe razvijale ali pa bo čas zahteval spremembe. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 1. del: San Diego Voditeljica Alex Thomopoulus obišče San Diego s pestrim prebivalstvom. Tam živi tudi veliko prebivalcev z azijskimi koreninami. Kuharski mojstri Phillip Esteban, David Sim in Holly Haines predstavijo bogastvo, ki ga ponujajo morje in okoliške kmetije, in jedi, ki jih je navdihnila azijska kulinarika. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Avantura okusov s kuharico in komedijantko Alex Thomopoulos, ki združi moči z nekaterimi najbolj domiselnimi ameriškimi kuharji in drugimi ustvarjalci kulinaričnih dobrot. Skupaj se odpravijo na popotovanje po različnih ameriških mestih in raziskujejo raznovrstno paleto regionalnih jedi. Vsak kraj prinaša edinstvene okuse, najboljše sezonske sestavine in tudi nekatere manj znane kulinarične zaklade skupaj z zgodbami ljudi, ki stojijo za sestavinami: od ribičev, kmetov, pekov, sirarjev do vinarjev. 1. del: San Diego Voditeljica Alex Thomopoulus obišče San Diego s pestrim prebivalstvom. Tam živi tudi veliko prebivalcev z azijskimi koreninami. Kuharski mojstri Phillip Esteban, David Sim in Holly Haines predstavijo bogastvo, ki ga ponujajo morje in okoliške kmetije, in jedi, ki jih je navdihnila azijska kulinarika. MOVEABLE FEAST / ZDA / 2023
Ivi in posadka jadrnice dan preživita na Tikopii. Najprej se pomerijo v metanju posebnih puščic, potem pa domačinom pokažejo serijo, ki so jo posneli, ko so živeli na otoku. Ivi in Jack zvečer sladko zaspita ob tikopijski uspavanki.
Ivi in posadka jadrnice dan preživita na Tikopii. Najprej se pomerijo v metanju posebnih puščic, potem pa domačinom pokažejo serijo, ki so jo posneli, ko so živeli na otoku. Ivi in Jack zvečer sladko zaspita ob tikopijski uspavanki.
Infinity pripluje do Tikopie. Ivi je vesela in ganjena, ko vidi otok in svoje stare prijatelje. S posadko obišče poglavarje, gre na Tafuov grob in se igra v morju. Na Tikopii se ni veliko spremenilo in za Ivi je to še vedno najlepši otok na svetu.
Infinity pripluje do Tikopie. Ivi je vesela in ganjena, ko vidi otok in svoje stare prijatelje. S posadko obišče poglavarje, gre na Tafuov grob in se igra v morju. Na Tikopii se ni veliko spremenilo in za Ivi je to še vedno najlepši otok na svetu.
Prostozidarji, trn v peti diktatorjev
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. 1. del: Ko je v Italiji leta 1922 prišel na oblast Benito Mussolini, so ga italijanski prostozidarji sprva podpirali. Pozneje pa je Mussolini, da bi si pridobil podporo Katoliške cerkve, zgodovinske sovražnice prostozidarjev, bratovščino prepovedal. Njene člane so med fašizmom preganjali in zapirali, podobno kot španske prostozidarje v času frankizma. General Francisco Franco je namreč prostozidarje sovražil, nič manj kot komuniste, homoseksualce in Jude, zato je v vsakem javnem nastopu opozarjal na nevarnost prostozidarskih zarot. Ko je mednarodna skupnost Španijo po drugi svetovni vojni osamila, je Franco tudi to pripisal dejstvu, da so med voditelji držav zmagovalk številni prostozidarji. Prepoved prostozidarstva so v Španiji odpravili šele po diktatorjevi smrti leta 1979. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
Prostozidarska bratovščina je bila uradno ustanovljena na začetku 18. stoletja v Londonu, po nekaterih podatkih pa je obstajala že veliko prej. Delovanje te organizacije je že od nekdaj zavito v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija v dveh delih raziskuje njeno usodo v času treh diktatur 20. stoletja: Mussolinijeve, Hitlerjeve in Francove. Vsi trije samodržci so prostozidarske lože prepovedali, njihove člane pa neusmiljeno preganjali, podobno kot komuniste in Jude. Bili so naravnost obsedeni s prostozidarji, ki so po njihovem prepričanju kovali zarote proti oblastem. 1. del: Ko je v Italiji leta 1922 prišel na oblast Benito Mussolini, so ga italijanski prostozidarji sprva podpirali. Pozneje pa je Mussolini, da bi si pridobil podporo Katoliške cerkve, zgodovinske sovražnice prostozidarjev, bratovščino prepovedal. Njene člane so med fašizmom preganjali in zapirali, podobno kot španske prostozidarje v času frankizma. General Francisco Franco je namreč prostozidarje sovražil, nič manj kot komuniste, homoseksualce in Jude, zato je v vsakem javnem nastopu opozarjal na nevarnost prostozidarskih zarot. Ko je mednarodna skupnost Španijo po drugi svetovni vojni osamila, je Franco tudi to pripisal dejstvu, da so med voditelji držav zmagovalk številni prostozidarji. Prepoved prostozidarstva so v Španiji odpravili šele po diktatorjevi smrti leta 1979. DICTATORS’ NIGHTMARE / Italija / 2022 / Režija: Luigi Maria Perotti
V prvem delu serije Reeve najprej obišče Carigrad, mesto nasprotij, v katerem sobivajo četrti revnih priseljencev z vzhoda države ter razkošni domovi milijarderjev, ki so obogateli z gradnjo nepremičnin. Na turški Turkizni obali ga povabijo v kraljevski apartma enega najdražjih hotelov, ki skoraj sameva, odkar zaradi vojne v Siriji v Turčijo prihaja manj tujih turistov. Nekateri hotelirji so se prilagodili množici turistov iz muslimanskih držav in poskrbeli za ločene bazene za moške in ženske. Na jugu Turčije, ob meji s Sirijo, pa Simon obišče ogromno begunsko taborišče, v katerem Turčija z evropskimi sredstvi skrbi za več tisoč beguncev, medtem ko z druge strani taboriščnega zidu odmeva bobnenje topov. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017
V prvem delu serije Reeve najprej obišče Carigrad, mesto nasprotij, v katerem sobivajo četrti revnih priseljencev z vzhoda države ter razkošni domovi milijarderjev, ki so obogateli z gradnjo nepremičnin. Na turški Turkizni obali ga povabijo v kraljevski apartma enega najdražjih hotelov, ki skoraj sameva, odkar zaradi vojne v Siriji v Turčijo prihaja manj tujih turistov. Nekateri hotelirji so se prilagodili množici turistov iz muslimanskih držav in poskrbeli za ločene bazene za moške in ženske. Na jugu Turčije, ob meji s Sirijo, pa Simon obišče ogromno begunsko taborišče, v katerem Turčija z evropskimi sredstvi skrbi za več tisoč beguncev, medtem ko z druge strani taboriščnega zidu odmeva bobnenje topov. TURKEY WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2017
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Kaj so glavne značilnosti večne melodije? Svetovno znani kitajski pianist Lang Lang nas popelje na popotovanje po svojih najljubših melodijah, od Beethovnove "Za Elizo", Debussyjeve "Mesečine" do najlepših melodij iz zakladnice filmske glasbe. Oddaja je posneta na edinstvenih lokacijah v Parizu, pianistova izvedba skladb iz Disneyjevih risank, kot sta Knjiga o džungli in Lepotica in zver, Muppetkov ter filma Nenavadna usoda Amélie Poulain pa očara poslušalčevo domišljijo in obudi lepe spomine na otroštvo. LANG LANG - FAVOURITE MELODIES /Nemčija 2023 / režija Sophie-Caroline Danner in Elmar Kruse
Francoski sredozemski obali med Monakom in Saint-Tropezom so konec 19. stoletja zaradi osupljivo modrega morja nadeli ime Azurna obala. Prvi letoviščarji, med katerimi so bili celo člani ruske carske družine, so na njej le prezimovali. Šele v 20. letih prejšnjega stoletja so premožneži, med njimi vse več Američanov, začeli tam preživljati tudi poletja. Dokončno pa je sloves francoske Riviere kot zbirališča slavnih in bogatih utrdil filmski festival v Cannesu. Dokumentarni film s številnimi arhivskimi posnetki je pregled zadnjih sto let zgodovine Azurne obale, ki so jo zaznamovale znane osebnosti: vojvoda Windsorski in Wallis Simpson, Marlene Dietrich, Brigitte Bardot, Pablo Picasso in Grace Kelly. Njena pravljična poroka z monaškim knezom je bila eden največjih medijskih dogodkov 20. stoletja. LIGHT & GLAMOUR – HISTORY OF THE FRENCH RIVIERA / Nemčija / 2021 / Režija: Hannes Schuler
Francoski sredozemski obali med Monakom in Saint-Tropezom so konec 19. stoletja zaradi osupljivo modrega morja nadeli ime Azurna obala. Prvi letoviščarji, med katerimi so bili celo člani ruske carske družine, so na njej le prezimovali. Šele v 20. letih prejšnjega stoletja so premožneži, med njimi vse več Američanov, začeli tam preživljati tudi poletja. Dokončno pa je sloves francoske Riviere kot zbirališča slavnih in bogatih utrdil filmski festival v Cannesu. Dokumentarni film s številnimi arhivskimi posnetki je pregled zadnjih sto let zgodovine Azurne obale, ki so jo zaznamovale znane osebnosti: vojvoda Windsorski in Wallis Simpson, Marlene Dietrich, Brigitte Bardot, Pablo Picasso in Grace Kelly. Njena pravljična poroka z monaškim knezom je bila eden največjih medijskih dogodkov 20. stoletja. LIGHT & GLAMOUR – HISTORY OF THE FRENCH RIVIERA / Nemčija / 2021 / Režija: Hannes Schuler
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Svetovna poraba premoga, plina in nafte dosega rekordne vrednosti. Tudi povpraševanje po nafti je čedalje večje. Energetsko podjetje Total obljublja, da lahko zagotovi prehod iz sistema fosilnih goriv v sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Dokumentarni film, ki prikaže delovanje te multinacionalke na treh celinah, močno omaja verodostojnost njihovih napovedi, da bodo do leta 2030 zaradi podnebnega segrevanja postali eden največjih proizvajalcev čistih energij. Lahko Total, v katerem sončna in vetrna energija obsegata le 0,5 odstotka proizvodnje, v resnici omogoči energetski prehod? Ali pa se za tem zelenim zavajanjem skrivajo le apetiti po čim večjih zaslužkih? LE SYSTÈME TOTAL, ANATOMIE D'UNE MULTINATIONALE DE L'ENERGIE / INSIDE TOTAL: THE GREENWASHING OF OIL MAJORS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Jean-Robert Viallet
Življenje nacističnega plenilca umetnin
Dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 2. del Drugi del dokumentarne serije o nekdanjem nacističnem trgovcu z umetninami Brunu Lohseju se posveča njegovi vlogi na povojnem trgu umetniških del v ZDA. Lohse je navezal stik s kuratorji v priznanih ameriških kulturnih ustanovah in jim pomagal pridobiti številne slike vrhunskih mojstrov, čeprav njihov izvor ni bil vedno neoporečen. Potomci prvotnih lastnikov si še danes prizadevajo za vrnitev ukradenih umetnin, vendar za številne sploh ni znano, kje so, pri drugih pa je zaradi uničenih ali ponarejenih dokazov nemogoče dokazati izvor. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 2. del Drugi del dokumentarne serije o nekdanjem nacističnem trgovcu z umetninami Brunu Lohseju se posveča njegovi vlogi na povojnem trgu umetniških del v ZDA. Lohse je navezal stik s kuratorji v priznanih ameriških kulturnih ustanovah in jim pomagal pridobiti številne slike vrhunskih mojstrov, čeprav njihov izvor ni bil vedno neoporečen. Potomci prvotnih lastnikov si še danes prizadevajo za vrnitev ukradenih umetnin, vendar za številne sploh ni znano, kje so, pri drugih pa je zaradi uničenih ali ponarejenih dokazov nemogoče dokazati izvor. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
Legenda, uganka, samotar ... Življenje Syda Barretta, ustanovnega člana svetovno znane rockovske skupine Pink Floyd, je polno neodgovorjenih vprašanj. Je bil žrtev uživanja mamil v 60. letih preteklega stoletja, se je umaknil pred pritiski komercialnega glasbenega sveta ali je trpel za nepotrjeno duševno boleznijo? Čeprav je skupini dal ime, napisal prvi dve uspešnici ter je bil glavni vokalist in kitarist, so Barretta drugi člani izrinili iz skupine. Bili so namreč prepričani, da ga je doletel psihotični zlom, ki ga je povzročil LSD. Po odhodu je Barrett sicer posnel samostojni plošči, a je sčasoma zapustil glasbeno industrijo in trideset let živel kot samotar, Pink Floydi pa so zasloveli po vsem svetu kot ena najbolje prodajanih skupin vseh časov. V dokumentarcu med drugimi spregovorijo Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason. Znamenito skladbo Shine on you crazy diamond so člani skupine Pink Floyd posvetili prav Barrettu. Film pa je pomemben tudi zato, ker prikaže zgodbo ustvarjalnega človeka in njegovo duševno zdravje v družbenem okviru eksplozivnih 60. let 20. stoletja. HAVE YOU GOT IT YET? THE STORY OF SYD BARRETT & PINK FLOYD / Velika Britanija / 2022 / Režija: Roddy Bogawa, Storm Thorgerson
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dežela je ena najosupljivejših in obenem najnevarnejših na svetu. Trojica začne divjo in neraziskano pokrajino spoznavati na otočku Nova Britanija ob pomoči vodnika Nicka. Obiščejo deloma z lavo zasuto mesto Rabaul in se povzpnejo do žrela delujočega vulkana, ki še vedno bruha žvepleno paro. Najdejo ostaline iz 2. svetovne vojne, bunker admirala Jamamota, in se celo potopijo do sestreljenih japonskih bombnikov. Odpravijo se v džunglo v notranjosti otoka, prenočijo v novi družinski vasi in izkusijo plemenski ognjeni ples. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 1. del: Eifflov stolp, inženirski izziv Prvi del predstavi zgodovino znamenitega Eifflovega stolpa, simbola Pariza in Francije. Zgrajen je bil kot osrednja zanimivost svetovne razstave, ki so jo leta 1889 v počastitev stoletnice francoske revolucije priredili v Parizu. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je iz drzne, za tisti čas popolnoma nepojmljive zamisli o gradnji več kot 300 metrov visokega železnega stolpa kljub številnim ostrim kritikam in neusmiljenim napadom močnih nasprotnikov nazadnje zrasla mojstrovina, ki je ime inženirja Gustava Eiffla za vedno zapisala v zgodovino. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Jean-Edouard Choppin
Druga sezona dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva zgodovino štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Eifflovega stolpa, firenške stolnice, rimskega Panteona in veličastnega dvorca Schönbrunn na Dunaju. Vsaka epizoda nas s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, popelje v čas nastanka in razcveta slovitih spomenikov. 1. del: Eifflov stolp, inženirski izziv Prvi del predstavi zgodovino znamenitega Eifflovega stolpa, simbola Pariza in Francije. Zgrajen je bil kot osrednja zanimivost svetovne razstave, ki so jo leta 1889 v počastitev stoletnice francoske revolucije priredili v Parizu. Osupljivi posnetki in komentarji strokovnjakov razkrivajo, kako je iz drzne, za tisti čas popolnoma nepojmljive zamisli o gradnji več kot 300 metrov visokega železnega stolpa kljub številnim ostrim kritikam in neusmiljenim napadom močnih nasprotnikov nazadnje zrasla mojstrovina, ki je ime inženirja Gustava Eiffla za vedno zapisala v zgodovino. THE WONDERS OF EUROPE II. / L'EUROPE DES MERVEILLES II. / Francija / 2024 / Režija: Jean-Edouard Choppin
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 10. del: Zakaj sovražimo? Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 2. del: Poroke Kraljeve družine so bile od nekaj pod drobnogledom. Še posebej veliko zanimanja so pritegnili tisti, ki so se poročili v kraljeve družine, čeprav niso bili modre krvi. Vsi poznamo pravljico o Pepelki. Večina pravljic se konča s poroko in stavkom in živeli so srečno do konca svojih dni. Za štiri običajne ljudi, ki so prišli na britanski, danski, norveški in švedski dvor, pa so se prave kraljeve naloge pred oltarjem šele začele. Kraljeve poroke so si nekoč lahko ogledali samo izbranci, danes pa kraljeva slavja na ulicah in v neposrednih prenosih spremlja na milijone ljudi po vsem svetu. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Infinity pluje proti Tikopii, toda morje je zelo razburkano in Adele je še vedno zelo slabo. Družina Vilje in Iben se zato odloči, da se bo izkrcala. Ivi je zelo žalostna, a ve, da ni prijetno imeti morske bolezni.
Infinity pluje proti Tikopii, toda morje je zelo razburkano in Adele je še vedno zelo slabo. Družina Vilje in Iben se zato odloči, da se bo izkrcala. Ivi je zelo žalostna, a ve, da ni prijetno imeti morske bolezni.
Posadka jadrnice se gre kopat na popolno plažo. Zdi se, da tam še ni bilo ljudi, vendar je povsod polno plastike. Otroci in starši jo poberejo in odnesejo s seboj na barko. Ivi skrbi. Ko bo stara toliko, kot je zdaj njena mama, bo v morju morda več plastike kot pa rib.
Posadka jadrnice se gre kopat na popolno plažo. Zdi se, da tam še ni bilo ljudi, vendar je povsod polno plastike. Otroci in starši jo poberejo in odnesejo s seboj na barko. Ivi skrbi. Ko bo stara toliko, kot je zdaj njena mama, bo v morju morda več plastike kot pa rib.
Simon v drugem delu po reki Iravadi odpluje do stare prestolnice Mandalaj in eksotične tržnice, na kateri trgujejo z dragocenim žadom. V hribih se udeleži praznika z ognjemetom z baloni, obišče zavetišče za slone in izve, kako jim po desetletjih dela za drvarje zdaj pomaga preživeti turizem. V Mjanmaru živi veliko etničnih manjšin. Simon na skrivaj odpotuje na eno od številnih območij spopadov, na obisk k številčni uporniški vojski, ki se z mjanmarsko spopada že več desetletij. Izve, zakaj tam divja najdaljša državljanska vojna na svetu. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Simon v drugem delu po reki Iravadi odpluje do stare prestolnice Mandalaj in eksotične tržnice, na kateri trgujejo z dragocenim žadom. V hribih se udeleži praznika z ognjemetom z baloni, obišče zavetišče za slone in izve, kako jim po desetletjih dela za drvarje zdaj pomaga preživeti turizem. V Mjanmaru živi veliko etničnih manjšin. Simon na skrivaj odpotuje na eno od številnih območij spopadov, na obisk k številčni uporniški vojski, ki se z mjanmarsko spopada že več desetletij. Izve, zakaj tam divja najdaljša državljanska vojna na svetu. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Bil je edinstveno čaroben trenutek glasbe. BBC je prvič in edinikrat televizijski program ob koncu tedna posvetil predvajanju opere v živo milijonskemu občinstvu. Namesto priljubljene avtomobilistične oddaje Top Gear je BBC predvajal priljubljeno opero Traviata Giuseppeja Verdija. Legendarni dirigent sir Georg Solti je prepričal odločevalce na BBC-ju, da je čas, da svetu predstavijo fenomenalno pevko in izvajalko: romunsko sopranistko Angelo Gheorghiu. Do tega trenutka je bila talent, znan le redkim. Rojena je bila nova operna zvezda. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, ANGELA GHEORGHIU SINGS LA TRAVIATA /Nemčija 2024 / scenarij in režija Holger Preusse, Philipp Quiring
Bil je edinstveno čaroben trenutek glasbe. BBC je prvič in edinikrat televizijski program ob koncu tedna posvetil predvajanju opere v živo milijonskemu občinstvu. Namesto priljubljene avtomobilistične oddaje Top Gear je BBC predvajal priljubljeno opero Traviata Giuseppeja Verdija. Legendarni dirigent sir Georg Solti je prepričal odločevalce na BBC-ju, da je čas, da svetu predstavijo fenomenalno pevko in izvajalko: romunsko sopranistko Angelo Gheorghiu. Do tega trenutka je bila talent, znan le redkim. Rojena je bila nova operna zvezda. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, ANGELA GHEORGHIU SINGS LA TRAVIATA /Nemčija 2024 / scenarij in režija Holger Preusse, Philipp Quiring
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 4. del: Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre
Medtem ko ruski napadi v Ukrajini še naprej sejejo trpljenje, se po Evropi širi še ena, tako imenovana hibridna vojna. Od Moldavije do Katalonije, od Nemčije in Slovaške do Francije – dokumentarna oddaja razkriva, kako Rusija izkorišča politične in družbene konflikte v evropskih državah, spodkopava demokracije ter povzroča kaos, da bi preprečila krepitev zahodnih zavezništev, Evropske unije in Nata. Skupna prihodnost Evrope je pred preizkušnjo. L'EUROPE DANS LA MAIN DE POUTINE? / THE SILENT BATTLE / Francija / 2024 / Režija: Laure Pollez, Christophe Barreyre
Življenje nacističnega plenilca umetnin
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Dvodelni dokumentarni film o Brunu Lohseju, enem glavnih nacističnih trgovcev z ukradenimi umetninami, razkriva, kako je nacistični aparat sistematično ropal umetnine in kako so mnogi izmed teh zločinov po vojni ostali nerazrešeni, celo prezrti. Zgodovinar Jonathan Petropoulos sledi Lohsejevi sledi skozi arhivsko gradivo, intervjuje in številna pričevanja, pogovarja pa se tudi s samim Brunom Lohsejem. Film razkriva podrobnosti o trgovski mreži, ki je delovala tudi v Švici, Liechtensteinu in ZDA še dolgo po koncu vojne. V umetnostnem svetu vprašanja lastništva artefaktov, moralne odgovornosti in pravice ostajajo odprta, številne žrtve in njihovi potomci pa si še vedno prizadevajo povrniti ukradeno. 1. del Doktor umetnostne zgodovine Bruno Lohse kmalu po začetku 2. svetovne vojne prejme telefonski klic, ki mu življenje postavi na glavo. V Parizu začne delati za naciste in uspešno pleni umetniške zbirke, zato kmalu postane Göringov osebni agent za nabiranje dragocenih umetnin. Po vojni mu sicer sodijo zaradi plenjenja, vendar je zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Vrne se v München, kjer se ponovno loti trgovine z umetninami - tudi takimi, ki so bile naropane med vojno. PLUNDERER: THE LIFE AND TIMES OF A NAZI ART THIEF / ZDA / 2024 / Režija: Hugo Macgregor
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Pevec, kitarist, skladatelj in večkratni dobitnik grammyja José Feliciano je od rojstva slep. Odraščal je v revščini, najprej v rodnem Portoriku in nato v New Yorku. Z vztrajnostjo in trdno voljo je utiral pot drugim latinskoameriškim glasbenikom, o čemer v filmu med drugim pripovedujeta Gloria Estefan in Carlos Santana. Feliciano je zaslovel s svojo izvedbo skladbe Light My Fire skupine The Doors in ameriške himne Star-Spangled Banner ter z božično uspešnico Feliz Navidad. Bil je eden prvih, ki so latinskoameriški glasbi primešali džez, rok, pop, bluz in flamenko. Po 60 letih kariere velja za enega najboljših kitaristov na svetu. JOSÉ FELICIANO: BEHIND THIS GUITAR / ZDA / 2022 / Režija: Helen Murphy, Frank Licari, Khoa Le
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Bali slovi po rajskih plažah, čudovitih riževih poljih in spokojnem vzdušju. Toda v zadnjih letih je ta košček raja postal zelo zanimiv za številne tuje vlagatelje, ki so pokupili veliko zemljišč. Na teh zdaj množično rastejo vile, ki jih oddajajo turistom. Nekateri to odobravajo, saj naj bi koristilo otoškemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od turizma, drugi pa svarijo pred uničevanjem narave, črnimi gradnjami in pomanjkljivo javno infrastrukturo, ki ne dohaja skokovitega porasta števila nepremičnin in s tem obiskovalcev. Bo otoku uspelo najti ravnovesje med tradicijo in napredkom ter ohraniti svojo privlačnost? EAT, PRAY, BUILD / Avstralija / 2024
Wouter tokrat kolesari po Hrvaški, malce pokuka v Bosno in konča na Madžarskem. Na Hrvaškem se znajde na območju, ki ga je hudo prizadel potres, ustavi ga policija in ga precej trdo prime, državo pa zapusti ob veselih zvokih tamburice. Na Madžarskem se vozi skozi vasi, katerih imen ne zna izgovoriti, a tudi tam najde Nizozemce. Pot nadaljuje skozi kulturno prestolnico Pécs, kjer poklepeta s študentom prava. Zadnje kilometre pa odbrca po madžarskem nižavju. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Wouter tokrat kolesari po Hrvaški, malce pokuka v Bosno in konča na Madžarskem. Na Hrvaškem se znajde na območju, ki ga je hudo prizadel potres, ustavi ga policija in ga precej trdo prime, državo pa zapusti ob veselih zvokih tamburice. Na Madžarskem se vozi skozi vasi, katerih imen ne zna izgovoriti, a tudi tam najde Nizozemce. Pot nadaljuje skozi kulturno prestolnico Pécs, kjer poklepeta s študentom prava. Zadnje kilometre pa odbrca po madžarskem nižavju. MET DE WIND MEE / VRT, 2023 / Belgija / Avtor: Wouter Deboot
Scott in Justin v Tokiu pobereta sošolca Frana, ki je namenjen v Vietnam, prvič spoznavat svojo pravo domovino. Državo prepotujejo od juga do severa, doživijo utrip velemesta Hošiminh, nekdanjega Sajgona, plavajočo tržnico na reki Mekong in se soočijo z ostanki uničujoče vojne. Po poti se ustavljajo v čarobnih in skrivnostnih svetiščih, na severu pa izkusijo osupljivo lepoto zaliva Halong. Naučijo se ceniti in spoštovati korenine, saj so prek prijateljeve izkušnje tudi sami bogatejši za več spoznanj. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Scott in Justin v Tokiu pobereta sošolca Frana, ki je namenjen v Vietnam, prvič spoznavat svojo pravo domovino. Državo prepotujejo od juga do severa, doživijo utrip velemesta Hošiminh, nekdanjega Sajgona, plavajočo tržnico na reki Mekong in se soočijo z ostanki uničujoče vojne. Po poti se ustavljajo v čarobnih in skrivnostnih svetiščih, na severu pa izkusijo osupljivo lepoto zaliva Halong. Naučijo se ceniti in spoštovati korenine, saj so prek prijateljeve izkušnje tudi sami bogatejši za več spoznanj. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
V svetu, ki je obseden z videzom, dokumentarni film Anatomija lepote razgalja resnico o tem, kaj danes pomeni biti lep. Razkriva, kako internet in družbena omrežja močno oblikujejo našo predstavo o lepoti ter ustvarjajo nerealna in pogosto nedosegljiva merila. Raziskuje sodobna lepotna merila – od popolnih obrazov na Instagramu do filtriranih idealov, ki vladajo naši vsakdanji resničnosti – in nam pokaže, kako digitalni svet oblikuje našo samopodobo in zakaj je popolnost postala iluzija. To je film, ki podira mite, spodbuja k iskrenemu premisleku in na novo definira lepoto – brez filtrov. DECODING BEAUTY / Nemčija / 2024 / Režija: Valerie von Boehn
V svetu, ki je obseden z videzom, dokumentarni film Anatomija lepote razgalja resnico o tem, kaj danes pomeni biti lep. Razkriva, kako internet in družbena omrežja močno oblikujejo našo predstavo o lepoti ter ustvarjajo nerealna in pogosto nedosegljiva merila. Raziskuje sodobna lepotna merila – od popolnih obrazov na Instagramu do filtriranih idealov, ki vladajo naši vsakdanji resničnosti – in nam pokaže, kako digitalni svet oblikuje našo samopodobo in zakaj je popolnost postala iluzija. To je film, ki podira mite, spodbuja k iskrenemu premisleku in na novo definira lepoto – brez filtrov. DECODING BEAUTY / Nemčija / 2024 / Režija: Valerie von Boehn
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 9. del: Lahko iztrebke spreminjamo v zlato? Ljudje že od nekdaj sanjamo o zakladih, a le redki se dokopljejo do njih. S solarnimi celicami energijo ustvarjamo skoraj iz nič. Kako pa je mogoče, da velikanski potencial še vedno preprosto splakujemo v kanalizacijo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Adrian Schwartz
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 9. del: Lahko iztrebke spreminjamo v zlato? Ljudje že od nekdaj sanjamo o zakladih, a le redki se dokopljejo do njih. S solarnimi celicami energijo ustvarjamo skoraj iz nič. Kako pa je mogoče, da velikanski potencial še vedno preprosto splakujemo v kanalizacijo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Adrian Schwartz
Dokumentarni film pripoveduje življenjsko zgodbo znamenitega Deana Martina, »kralja coola«. Pevec, filmski igralec in komedijant je bil ena izmed osrednjih osebnosti ameriškega zabavništva 20. stoletja. Nepozabni so njegovi komični nastopi v paru z Jerryjem Lewisom in s člani znamenitega Rat Packa, tudi s Frankom Sinatro in Sammyjem Davisom mlajšim, ter pesmi, med njimi Everybody Loves Somebody in That's Amore. Ameriški televizijski in hollywoodski zvezdnik ter ljubljenec občinstva je veljal za šarmerja tako na odru kot zasebno, a ga kljub vsej njegovi slavi nihče ni zares poznal. Zakaj je bil Dean Martin taka uganka? DEAN MARTIN, KING OF COOL / ZDA / 2021 / Režija: Tom Donahue
Dokumentarni film pripoveduje življenjsko zgodbo znamenitega Deana Martina, »kralja coola«. Pevec, filmski igralec in komedijant je bil ena izmed osrednjih osebnosti ameriškega zabavništva 20. stoletja. Nepozabni so njegovi komični nastopi v paru z Jerryjem Lewisom in s člani znamenitega Rat Packa, tudi s Frankom Sinatro in Sammyjem Davisom mlajšim, ter pesmi, med njimi Everybody Loves Somebody in That's Amore. Ameriški televizijski in hollywoodski zvezdnik ter ljubljenec občinstva je veljal za šarmerja tako na odru kot zasebno, a ga kljub vsej njegovi slavi nihče ni zares poznal. Zakaj je bil Dean Martin taka uganka? DEAN MARTIN, KING OF COOL / ZDA / 2021 / Režija: Tom Donahue
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
V dokumentarni nadaljevanki v treh delih bomo videli, kako se je trem ženskam in moškemu življenje čez noč spremenilo, ko so se zaljubili v člane kraljevih družin. Avstralka Mary Donaldson je danskega prestolonaslednika Frederika spoznala leta 2000 med olimpijskimi igrami v Sydneyu. Mette-Marit Tjessem Høiby je imela že otroka, ko se je zaljubila v norveškega prestolonaslednika Haakona. Kate Middleton je britanskega princa Williama spoznala med študijem. Daniel Westling pa se je s švedsko prestolonaslednico Victorio zbližal, ko je bil njen osebni trener. Ob arhivskih posnetkih in pričevanju novinarjev, poročevalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kraljevimi družinami, bomo spremljali, kaj se je zgodilo, ko so štirje mladi vstopili v sodobni svet kraljevih družin. 1. del: Naključno srečanje lahko človeku spremeni življenje, kraljevini pa zgodovino. Avstralka Mary Donaldson je med olimpijskimi igrami v Sydneyju v gostilni spoznala danskega prestolonaslednika, mati samohranilka Mette-Marit Tjessem Høiby pa je na glasbenem festivalu spoznala norveškega princa. Kaj se zgodi, če se prestolonasledniki zaljubijo v nekoga, ki se jim po žilah ne pretaka modra kri? Kaj vse so žrtvovali preprosti ljudje za izbranca ali izbranko iz kraljeve družine? Catherine Middleton so na britanskem dvoru lepo sprejeli, na Švedskem so bili številni dolgo prepričani, da osebni trener s podeželja Daniel Westling morda ni pravi za predstavnika dvora. SUDDENLY ROYAL / Avstralija / 2024 / Režija: Veronica Iacono, Mike Kenneally
Infinity pripluje do koralnega otoka Budi Budi. Če se bo morje dvignilo, bodo ta in podobni otoki izginili pod gladino. Otočani so zelo prijazni in posadki podarijo papagajčka v zameno za pralni prašek in ščipalke.
Infinity pripluje do koralnega otoka Budi Budi. Če se bo morje dvignilo, bodo ta in podobni otoki izginili pod gladino. Otočani so zelo prijazni in posadki podarijo papagajčka v zameno za pralni prašek in ščipalke.
Ivi pripluje na otok Alcester. Domačini takoj obiščejo jadrnico. Otroci se igrajo, odrasli pa pomagajo zakrpati jadra. Posadka si ogleda, kako živijo otočani. Ljudje z otoka jim v zameno za denar in sladkarije prinesejo ribe, rake in jajca.
Ivi pripluje na otok Alcester. Domačini takoj obiščejo jadrnico. Otroci se igrajo, odrasli pa pomagajo zakrpati jadra. Posadka si ogleda, kako živijo otočani. Ljudje z otoka jim v zameno za denar in sladkarije prinesejo ribe, rake in jajca.
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova
Simon začenja potovanje po Mjanmaru ali Burmi v Jangonu, v največjem mestu v državi. Od tam odpotuje na sever v budistično središče, kjer obišče osupljivo starodavno prestolnico Bagan. Sreča se z menihi, ki so podpirali ljudi v najmračnejših časih diktature. Dovolijo mi govoriti z menih, skrajnimi nacionalisti, ki širijo sovraštvo do muslimanskih Rohingov. Nato odide v Bangladeš v begunsko taborišče, kamor so se pred nasiljem zatekli številni Rohingi. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Simon začenja potovanje po Mjanmaru ali Burmi v Jangonu, v največjem mestu v državi. Od tam odpotuje na sever v budistično središče, kjer obišče osupljivo starodavno prestolnico Bagan. Sreča se z menihi, ki so podpirali ljudi v najmračnejših časih diktature. Dovolijo mi govoriti z menih, skrajnimi nacionalisti, ki širijo sovraštvo do muslimanskih Rohingov. Nato odide v Bangladeš v begunsko taborišče, kamor so se pred nasiljem zatekli številni Rohingi. THIS WORLD: BURMA WITH SIMON REEVE / ZDRUŽENO KRALJESTVO / BBC STUDIOS / 2018
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 4. del: Osvoboditev Šestega junija 1944 se začne operacija Overlord. Z izkrcanjem v Normandiji zavezniki prebijejo atlantski zid. Na vzhodu Stalin zasede Poljsko in se pripravlja na širitev svojega vpliva na vzhodno Evropo. Januarja 1945 Rdeča armada doseže nemško ozemlje in 8. maja nacistična Nemčija kapitulira. Toda v Aziji se vojna nadaljuje. Šele potem, ko ZDA avgusta 1945 odvržejo jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, se 2. septembra vda tudi Japonska. Svetovno ravnovesje se popolnoma spremeni. Zmagovalci v vojni postanejo velesile prihodnjega sveta; zasejano je seme dekolonizacije. Končno spet zavlada mir, toda ali si bo človeštvo zapomnilo, kako krhka stvar je to? THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Pred 80 leti so svet zajeli plameni vojne vihre. Druga svetovna vojna ni zgolj preoblikovala zemljevidov in terjala nešteto življenj – postavila je tudi temelje svetu, v katerem živimo danes. Krik in bes je velikopotezno zasnovana dokumentarna serija, ki se tega vseobsegajočega vojskovanja loteva z edinstvenim pristopom: s svetovne perspektive, ki briljantno prepleta visoko raven geopolitičnih strategij z osebnimi trenutki v kaosu vojne. Z uporabo najsodobnejših filmskih tehnik, ki zajemajo tudi neverjetno dobro obnovljeno arhivsko gradivo in počasne posnetke z več zornih kotov, ponuja izjemno vidno in čustveno doživetje druge svetovne vojne. V vsakem delu – od plaž Dunkerqua do ruševin Stalingrada, od puščav Afrike do pepela Hirošime – nam serija prikaže najpomembnejše trenutke, v katerih se je zgodovina sveta pisala na novo. 4. del: Osvoboditev Šestega junija 1944 se začne operacija Overlord. Z izkrcanjem v Normandiji zavezniki prebijejo atlantski zid. Na vzhodu Stalin zasede Poljsko in se pripravlja na širitev svojega vpliva na vzhodno Evropo. Januarja 1945 Rdeča armada doseže nemško ozemlje in 8. maja nacistična Nemčija kapitulira. Toda v Aziji se vojna nadaljuje. Šele potem, ko ZDA avgusta 1945 odvržejo jedrski bombi na Hirošimo in Nagasaki, se 2. septembra vda tudi Japonska. Svetovno ravnovesje se popolnoma spremeni. Zmagovalci v vojni postanejo velesile prihodnjega sveta; zasejano je seme dekolonizacije. Končno spet zavlada mir, toda ali si bo človeštvo zapomnilo, kako krhka stvar je to? THE SOUND AND THE FURY / Francija, Belgija / 2025 / Režija: Mickaël Gamrasni
Walt Disney – življenje legende
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda. 3. del: Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland. Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka. WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 3. del: Stand up in identiteta Stand up že od nekdaj velja za umetnost »obstrancev«, saj daje glas tistim, ki so tako ali drugače zapostavljeni, in opozarja na njihove težave, ki vse prevečkrat ostanejo zamolčane. Takšno stališče so že v petdesetih letih zavzeli nekateri ameriški komiki, liberalizacija stand upa pa se je nato nadaljevala v sedemdesetih, osemdesetih, še zlasti pa v devetdesetih letih, ko so pred mikrofon stopili predstavniki družbenih manjšin, denimo komiki s priseljenskimi koreninami in pripadniki skupnosti LGBTQ. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Stand up je komični žanr, ki je v ZDA priljubljen že skoraj 150 let, drugod po svetu pa se je uveljavil šele v zadnjih nekaj desetletjih. Za to umetniško zvrst je med drugim značilno, da ne pozna zadržkov: stand up komiki se pred smeha željnim občinstvom odkrito šalijo o vsakdanjih temah, kot so politika, spolnost in medosebni odnosi, preizkušajo meje politične korektnosti, nemalokrat pa se dotaknejo tudi žgočih družbenih in političnih tem. V dokumentarni seriji številni slavni komiki spregovorijo o svojem razumevanju te komične zvrsti in o izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. 3. del: Stand up in identiteta Stand up že od nekdaj velja za umetnost »obstrancev«, saj daje glas tistim, ki so tako ali drugače zapostavljeni, in opozarja na njihove težave, ki vse prevečkrat ostanejo zamolčane. Takšno stališče so že v petdesetih letih zavzeli nekateri ameriški komiki, liberalizacija stand upa pa se je nato nadaljevala v sedemdesetih, osemdesetih, še zlasti pa v devetdesetih letih, ko so pred mikrofon stopili predstavniki družbenih manjšin, denimo komiki s priseljenskimi koreninami in pripadniki skupnosti LGBTQ. STAND-UP, THE LAUGHING THERAPY / Francija / 2024 / Režija: Guillaume Orignac
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Inflacija spet kaže zobe – tudi v bogatih razvitih državah marsikdo nenadoma nima več dovolj denarja za nakup hrane in plačilo računov. "Inflacija je nekakšen boj za oblast," pojasnjuje zgodovinar ekonomije Adam Tooze. Kdo bo v tem boju zmagovalec in kdo poraženec? Zakaj je inflacija zdaj nenadoma spet tolikšna težava? Kako proti njej ukrepajo centralne banke? Dokumentarna oddaja nam predstavi, kateri mehanizmi so pripomogli k obuditvi inflacije in kako se nanjo odzivajo ljudje iz različnih družbenih okolij – v Nemčiji, Franciji, Turčiji in ZDA. THE RETURN OF INFLATION, THE GRAVY YEARS ARE GONE / Nemčija / 2022 / Režija: Matthias Heeder
Celovečerni dokumentarni film z intervjuji in arhivskimi, tudi še neslišanimi posnetki razkriva zgodbo o tem, kako je Madonna postala najvplivnejša zvezdnica v svetu popularne glasbe. V rani mladosti je izgubila mamo. Odraščala je v verni družini in leta 1978, pri devetnajstih letih, brez denarja iz Michigana pripotovala v New York, da bi plesala balet. Čutila je, da bo nekoč uspešna, ugotoviti je morala le, na katerem področju. Ženske so bile takrat v ameriški glasbeni industriji odrinjene in močno se je trudila, da bi se spolno osvobodile. Od nekdaj je bila zagovornica skupin, ki jih je družba odklanjala, predvsem gejevske skupnosti. Film razkriva, kako se je ob izgubi številnih prijateljev, ki so umrli za aidsom, še bolj zavzela za ustvarjalno svobodo. Film prikazuje dogodke, ki so Madonno oblikovali, in nam odkriva, kako je pevka oblikovala svet. BECOMING MADONNA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Michael Ogden
Celovečerni dokumentarni film z intervjuji in arhivskimi, tudi še neslišanimi posnetki razkriva zgodbo o tem, kako je Madonna postala najvplivnejša zvezdnica v svetu popularne glasbe. V rani mladosti je izgubila mamo. Odraščala je v verni družini in leta 1978, pri devetnajstih letih, brez denarja iz Michigana pripotovala v New York, da bi plesala balet. Čutila je, da bo nekoč uspešna, ugotoviti je morala le, na katerem področju. Ženske so bile takrat v ameriški glasbeni industriji odrinjene in močno se je trudila, da bi se spolno osvobodile. Od nekdaj je bila zagovornica skupin, ki jih je družba odklanjala, predvsem gejevske skupnosti. Film razkriva, kako se je ob izgubi številnih prijateljev, ki so umrli za aidsom, še bolj zavzela za ustvarjalno svobodo. Film prikazuje dogodke, ki so Madonno oblikovali, in nam odkriva, kako je pevka oblikovala svet. BECOMING MADONNA / Velika Britanija / 2024 / Režija: Michael Ogden