Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Slovenski filmi

Košarkar naj bo 2

9. 6. 2024

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo nadaljuje duhovito pripoved o Ranti, fantu, ki je tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval. Vse izgleda brezhibno, ko Rantino predpočitniško poletno vzdušje precej pretresejo nepredvidene šolske obveznosti, ljubezenske težave in košarkarški zapleti. Ranta bo moral marsikaj narediti in dognati povsem sam in tako bo ponovno zrastel. Samo tokrat ne le v višino. To je film, ki ga zaznamuje otroška radoživost in sproščen humor. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka) in Domen Novak (Joško), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

76 min

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo nadaljuje duhovito pripoved o Ranti, fantu, ki je tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval. Vse izgleda brezhibno, ko Rantino predpočitniško poletno vzdušje precej pretresejo nepredvidene šolske obveznosti, ljubezenske težave in košarkarški zapleti. Ranta bo moral marsikaj narediti in dognati povsem sam in tako bo ponovno zrastel. Samo tokrat ne le v višino. To je film, ki ga zaznamuje otroška radoživost in sproščen humor. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka) in Domen Novak (Joško), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

Slovenski filmi

Zgodovina ljubezni

4. 6. 2024

Zgodovina ljubezni je film o žalovanju najstnice Ive, ki ji v prometni nesreči umre mati. Ob tem pa Iva odkrije materino skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Njena predstave o družini se začnejo rušiti. To ji omogoči, da ubeži bolečini in se začne prepuščati jezi. Pogrezne se v popolnoma drugačen svet, kot ga je vajena, a ko preboli prvo razočaranje in občutek izdaje, ugotovi, da lahko z Erikom deli svojo izgubo. Film se dogaja v sanjski atmosferi, kjer je meja med resničnostjo in drugimi svetovi tenka in zlahka prehodna. Režiserka Sonja Prosenc je za svoj film prejela vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Režija: Sonja Prosenc / Igrajo: Doroteja Nadrah, Kristoffer Joner, Zita Fusco, Matej Zemljič, Matija Vastl, Zoja Florjanc Lukan.

100 min

Zgodovina ljubezni je film o žalovanju najstnice Ive, ki ji v prometni nesreči umre mati. Ob tem pa Iva odkrije materino skrivno razmerje z opernim dirigentom Erikom. Njena predstave o družini se začnejo rušiti. To ji omogoči, da ubeži bolečini in se začne prepuščati jezi. Pogrezne se v popolnoma drugačen svet, kot ga je vajena, a ko preboli prvo razočaranje in občutek izdaje, ugotovi, da lahko z Erikom deli svojo izgubo. Film se dogaja v sanjski atmosferi, kjer je meja med resničnostjo in drugimi svetovi tenka in zlahka prehodna. Režiserka Sonja Prosenc je za svoj film prejela vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Režija: Sonja Prosenc / Igrajo: Doroteja Nadrah, Kristoffer Joner, Zita Fusco, Matej Zemljič, Matija Vastl, Zoja Florjanc Lukan.

Slovenski filmi

Duhec

1. 1. 2024

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

109 min

Ruševine starega gradu so otrokom najljubši kraj za igro – poleg računalnika, seveda. Jon, Tina in njen mlajši brat Peter obiskujejo kraj vsak dan in se spoprijateljijo tudi s tamkajšnjim priložnostnim prebivalcem, lokalnim posebnežem Matjažem Mirodolom. A v prostorih razpadajočega gradu se godijo nenavadne reči. Otrokom radovednost ne da miru. Raziskujejo in raziskujejo, in ko nekega dne skoraj odprejo težka železna vrata v grajske kletne prostore, Peter nesrečno pade in si zlomi roko. To je povod, da starši otrokom prepovejo zadrževanje v okolici gradu in hkrati iščejo primeren način za odstranitev ruševin. Pa ne bo šlo tako zlahka. Izkaže se, da je grad poln skrivnosti, dogajati se pričnejo nenavadne reči in marsikdo ne ve več zagotovo, kaj je res in kaj ne… Otroci počasi začenjajo razkrivati, za kaj v resnici gre, pri tem pa jim priskoči na pomoč skrivnostni deček. Starinar, ki v svoji brezmejni pohlepnosti grabi dragocenosti z gradu, tudi ni kos skrivnostnim dogajanjem in konča v bolnišnici. Poleg otrok pa je prav posebnež Matjaž tisti, ki lahko poskrbi za ohranitev kulturne znamenitosti, kar večstoletne ruševino prav gotovo so. Izkaže se, da je skrivna klet bivališče njegovih plemenitih prednikov. Le-ti se ustrašijo, da bodo pregnani iz svojega domovanja, kar pomeni, da bodo obsojeni na večno lebdenje v vesolju... Le kdo bi si tega želel? Mali duhec Hrabroslav je vedno bolj navezan na tuzemske vrstnike: Jona, Tino in Petra. Polni vragolij pripravijo odličen načrt za rešitev Hrabroslavove družine in njihovega domovanja. Seveda si ne morejo kaj, da ne bi izkoristili sposobnosti oživljanja domišljije… ; kar omogoči veliko, zabavno zmedo, kos pa so ji le otroci in tisti, ki vsaj malce verjamejo v fantazijo. Po eksploziji se vse stvari postavijo na glavo. Grad in stolp sta dokončno porušena. Brez domovanja ostanejo tako vsi:duhovi iz grajske kleti in klošar Matjaž, ki se znajde celo zaporu. V tej kritični situaciji postanejo otroci pravi mojstri reševanja – seveda, pod vodstvom in veliko pomočjo duhca Hrabroslava! Z zvijačo pridejo do vseh potrebnih podatkov, spravijo v zapor hudobnega starinarja, Matjaža pa rešijo iz zapora. Jonova mama je pravnica in z lahkoto dokaže njegovo nedolžnost. In nenazadnje: duhovi so rešeni! Jon zgradi v računalniškem programu pravi grad. Navidezna resničnost bo pravo domovanje za prav tako navidezno plemenitaško družino Mirodolskih. Duhovi so pomirjeni, svet se lahko vrti naprej!

Slovenski filmi

Moč usode

25. 11. 2020

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

51 min

Film primerja ustvarjanje dveh najpomembnejših opernih skladateljev 19. stoletja, Giuseppa Verdija in Richarda Wagnerja, ki sta se rodila istega leta 1813, in ga postavlja v sodobni kontekst televizijske komunikacije. Odločni producent, ki želi posneti gledljiv in s tem tržno zanimiv film z Verdijevimi arijami, trči ob zanesenjaškega scenarista, po srcu wagnerjanca, ki bi »projekt Verdi« najraje zamenjal s »projektom Wagner«. Dvoboj o tem, kdo piše »boljšo« glasbo in koga poslušalci raje poslušajo, se spremeni v dramo med pragmatično tržno logiko našega vsakdana in idealistično zaverovanostjo v visoko umetnost ... Film o operi se zato spremeni v TV-opero z naslovom Moč usode. V filmu pojejo svetovno priznani slovenski operni solisti (Janez Lotrič, Ana Pusar Jerič, Marjana Lipovšek in Franc Javornik), za »dramski« zaplet skrbijo Vlado Novak, Marko Mandić in Vida Breže, za »informativnost« številni napisi, podnapisi in namigi (podobno kot v nemem filmu). Scenarij Gregor Pompe in Miha Vipotnik, direktor fotografije Bojan Kastelic, režija Miha Vipotnik, urednica Danica Dolinar.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play