Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske. A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.

Sredina jutra se pričnejo z jutranjimi novicami in aktualno temo, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. Terenska ekipa deli vrtne nasvete, sreda pa je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!

Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.

Ravne sodijo med osrednja slovenska industrijska središča, kar je mestu dajalo pogoje za razvoj in poseben značaj. Zato bo oddaja predstavila zlasti jeklarsko industrijo, ki jo celostno predstavljajo v muzejskem kompleksu, ter iz nje izhajajočo likovno prireditev in ambientalno kiparsko postavitev Forma viva. V Osrednji koroški knjižnici v zgodovinskem objektu gradu pa se bomo spomnili domačinov, ki so te kraje ključno zaznamovali in se zapisali v slovenski kulturni spomin. Gostje v oddaji bodo etnologinja Karla Oder in vodja domoznanske zbirke v knjižnici Simona Šuler Pandev.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

Dvodelno nadaljevanje britanske uspešnice se dogaja dve leti po tem, ko je Christie odšel v New York, Hannah pa je ostala v Londonu, saj ni mogla zapustiti družine. Hannah in Nathan sta se ločila, Nathan ima v novi zvezi otroka, Hannah pa je pravkar spoznala privlačnega odvetnika Archija, s katerim ima kratkotrajno romanco. Tri mesece pozneje se Hannah, njeni sestri Nina in Rose s partnerjema, mama Ruth z Ronnijem in Nathan odpravijo v bližino Barcelone, kjer se bodo v idiličnem katalonskem okolju pridružili španskim svatom. Nevesta je Liv, najstarejša hči Hannah in Nathana, ženin Gael pa je iz bogate vinogradniške družine. Kmalu po prihodu Hannah doživi presenečenje, saj je tam tudi Archie, spremlja ga Wren, ki jo predstavijo kot njegovo zaročenko. A resnica je drugačna in skrbno načrtovana poroka je pod velikim vprašajem … 1. del: Hannah je na zmenku z Archiejem, s katerim se odlično razume, toda ko jo ta povabi, da preživita noč skupaj, si Hannah premisli, ker se boji, da bi bila spet prizadeta. Tri mesece pozneje gre Hannah z družino na poroko svoje hčerke Liv v Barcelono, tam pa zopet sreča Archieja, ki je odvetnik družine Livinega bodočega moža Gaela. Po zabavi večer pred poroko pa pride do škandala. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman

Vladimir Kavčič je pisatelj z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in največji mojster vojne proze na Slovenskem. Ko je Vladimir Kavčič, rojen 1932, leta 2014 prevzemal Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, so ga tudi uradno oklicali za klasika slovenske literature z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti in zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmatizmom vseh vrst za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem. Kot je v intervjujih sam večkrat izpostavil, so ga najbolj prizadevala moralna vprašanja, od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka, od kod toliko zla v človeku. Globoko in zavezujoče spoznanje: žrtve vojne so vsi, tako poraženci kot zmagovalci. Njegov govor ob podelitvi Prešernove nagrade so sodobniki ocenili kot enega najboljših na teh proslavah vseh časov. Pol leta po prejemu Prešernove nagrade je Vladimir Kavčič umrl. Na njegovo željo so ga pokopali na pokopališču v rodni Poljanski dolini, ne v Ljubljani, kjer je preživel večji del življenja. Film odkriva manj znana poglavja iz Kavčičevega razgibanega življenja in predvsem njihovo neznano ozadje. Otroštvo v Poljanski dolini, z vojnimi grozotami za vse življenje zaznamovano mladost in travmatično vživljanje v urbanem okolju Ljubljane v nevarnih povojnih letih.Tudi oblikovanje družine z izbranko iz znamenite družine doktorja Breclja, cenjenega partizanskega zdravnika in v povojnem času osebnega Titovega zdravnika. Vladimir Kavčič je Prešernovo nagrado sprva po večkratnih neuspešnih kandidaturah v jeseni življenja nameraval odkloniti, pa ga je družina prepričala, naj tega ne stori. Že zaradi grenke izkušnje iz sedemdesetih let, ko mu je bila nagrada že namenjena za roman ZAPISNIK o dachavskih procesih, pa je bila po intervenciji politike zaradi »sporne tematike« preklicana, knjige zasežene, strokovna komisija pa zamenjana. Pa to ni bila edina Kavčičeva grenka izkušnja. Med prvimi je pisal o takoimenovanih prepovedanih temah: o begu in vračanju domobrancev in njihovi usodi, o povojnih pobojih, travmah vojnih zmagovalcev in moralni stiski posameznika v vojnem času. V filmu poleg članov ožje družine, soproge Barbare, hčerke Lenke, zeta Igorja in vnukov, sodelujejo nekdanji sošolci iz gimnazije, literarna zgodovinarja dr. Janko Kos in dr. Igor Grdina, sodelavci v različnih uredništvih od književne založbe Borec do revijalnih izdaj časopisov in drugi poznavalci Kavčičevega pisateljskega delovanja, Tone Partljič, dr. Marija Stanonik, Viktor Žakelj, pobudnik postavitve spominskega kotička v knjižnici Žiri in drugi. Scenarist in režiser je Slavko Hren, direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, montažerka Martina Bastarda.