Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.

Ko je sveti Frančišek na božični večer leta 1223 želel zbrane čim bolj živo spomniti na Jezusovo rojstvo in je postlal preproste jasli, si verjetno ni mislil, da se bodo ob njegovem dejanju navdihovali mnogi, še osem stoletij kasneje. Od skromnih, zgolj nakazanih silhuet svete družine do velikih upodobitev z razkošnimi pokrajinami in s slikovitimi figurami – jaslice so sčasoma presegle zgolj verski simbol. Skozi različne generacije jaslice povezujejo ljudi v veri in umetniški ustvarjalnosti, postale so del kulturne dediščine, predvsem pa vedno znova pletejo zanimive človeške zgodbe. Dokumentarni feljton so pripravili scenaristka Karmen Bončar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije in snemalec Artur Rutar ter montažer Marko Hočevar.

Slovesna maša na Trgu sv. Petra v Vatikanu in obredni zaključek svetega leta z zapiranjem vrat. Slovesnost bo vodil papež Leon XIV.

Dokumentarni film prikaže življenje in delo zavedne slovenske meščanske družine iz Gorice. Družina je v letih 1875-1945 aktivno soustvarjala likovno in glasbeno podobo v slovenskem prostoru. Mati Avgusta je bila slikarka in daljna sorodnica slovitega goriškega portretista Jožefa Tominca. Najstarejša hči Henrika je zaslovela kot naslednica slikarke Ivane Kobilce, mlajša Avgusta je bila odlična akvarelistka in violinistka, Saša Šantel pa je poznan kot pionir slovenske grafike, violinist in izvrsten skladatelj.

V letu 2024 so se glasbeniki z veliko koncertno turnejo poklonili 60-letnici Slakove glasbe, ki je slovenski narodnozabavni glasbi dala prav poseben pečat. Zaključni večer najlepših Slakovih viž je bil izjemno doživetje in nepozaben glasbeni dogodek. Spomnil vas bo na Slakovo ustvarjanje narodnozabavnih melodij, ki so postale nepogrešljiv del slovenskega glasbenega izročila. Številni glasbeniki in ansambli vas bodo popeljali skozi bogat nabor skladb iz Slakove zakladnice ter obudili spomine na glasbeno zapuščino Lojzeta Slaka, enega naših največjih ustvarjalcev narodnozabavne glasbe.

Slovensko stalno gledališče v Trstu je edinstvenega pomena za celotno skupnost, v katero je umeščeno. Tako na deželno razsežnost in na kulturno bogastvo Furlanije Julijske krajine. Pomen gledališča, ki ostaja temeljna kulturna institucija Slovencev v Italiji, je vzdrževanje kondicije specifičnega odrskega jezika, ki ga je tržaško profesionalno gledališče razvilo v nenavadnih okoliščinah in pod pritiskom hromečih dejavnikov. Gledališče z več kot stoletno tradicijo še vedno odraža utrip ne le slovenskega Trsta, ampak širšega večkulturnega. V triletju 2025-2028 bo tržaško zgodovinsko ustanovo usmerjala in vodila Nina Ukmar.

Novoletna skakalna turneja se tradicionalno končuje v Bischofshofnu v Avstriji. V naši studijski oddaji Zima je zakon bomo spremljali napet boj za zlatega orla, z zanimivimi gosti analizirali dogajanje na turneji in z javljanji s prizorišča poskrbeli za odzive slovenskih orlov ob prvem vrhuncu sezone.

Novoletna skakalna turneja se tradicionalno končuje v Bischofshofnu v Avstriji. V naši studijski oddaji Zima je zakon bomo spremljali napet boj za zlatega orla, z zanimivimi gosti analizirali dogajanje na turneji in z javljanji s prizorišča poskrbeli za odzive slovenskih orlov ob prvem vrhuncu sezone.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Privrženci spletnega gibanja, imenovanega looksmaxxing ali izboljševanje videza, verjamejo, da bodo s privlačnejšo zunanjostjo uspešnejši pri ženskah in v življenju nasploh. Zato so zlasti mladi moški pripravljeni storiti marsikaj, ne le obsedeno telovaditi in jemati prehranska dopolnila. Vse več se jih pod vplivom spletnih forumov zateka k skrajnejšim metodam, odločajo se celo za kirurško podaljšanje nog, da bi pridobili nekaj centimetrov višine. Vplivneži, ki na družbenih omrežjih delijo nasvete s področja looksmaxxinga, med svojimi sledilci širijo tudi skrb vzbujajočo miselnost, da so ženske plehke in neiskrene, ko trdijo, da videz pri moških ni najpomembnejši. Od tod je le korak do sovraštva do žensk ter zagovarjanja tradicionalnih moških in ženskih vlog, kot kažejo izjave privržencev tega gibanja, ki so bili pripravljeni spregovoriti pred kamero. THE SECRET WORLD OF LOOKSMAXXING / Velika Britanija / 2024 / Režija: Charlie Mole

Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek

Film prikazuje življenje najbolj priznane finske slikarke Helene Schjerfbeck (10. 7. 1862–23. 1. 1946) med letoma 1915 in 1923. Helene z ostarelo mamo živi na podeželju. Od zadnje razstave je minilo več let, vendar kljub temu ni prenehala slikati, saj je to njena strast. Trgovec z umetninami po naključju odkrije 159 Heleninih slik in želi organizirati samostojno razstavo. Dogodki, ki sledijo, prinesejo tudi najpomembnejši trenutek v njenem samotnem življenju, to je srečanje z amaterskim slikarjem Einarjem Reuterjem, ki je velik občudovalec Helenine umetnosti. Einar postane Helenin zaupnik, hkrati pa neuresničena ljubezen. HELENE / Finska / 2020 Scenarij: Antti J. Jokinen, Marko Leino Režija: Antti J. Jokinen V glavnih vlogah: Laura Birn, Johannes Holopainen, Pirkko Saisio, Krista Kosonen, Eero Aho, Jarkko Lahti