Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!

Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?

Občudovali smo grivasti volkulji, ki sta pred časom prispeli v Ljubljanski živalski vrt. Obiskali smo vzreditelja pasme kanarske doge in se družili s številnimi mladički te pasme. Predstavljamo veliko ujedo – kačarja. Svetujemo, kako pripraviti hranljivi obrok za psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.

Potem ko se je z reprezentanco vrnil z Mediteranskih iger, kjer so osvojili prvo medaljo v skupinskih športih za Slovenijo, je šel naravnost z letališča na operacijo hrbtenice. Prvo od treh. Mesec dni kasneje je že stal na rokometnem igrišču. Bolečine v hrbtenici je lajšal s protibolečinskimi tabletami. Težave s hrbtenico in bolečine so se nadaljevale tudi po koncu športne poti. Vse do tistega junijskega jutra, ko ni mogel več stopiti na noge. Pristal je na invalidskem vozičku. Nenad Stojaković, poklicni rokometaš, nekdanji slovenski reprezentant, je plačal svojo ceno. In kasneje osvojil tudi medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu na vozičkih. Režija in scenarij: Tadej Čater Direktor fotografije: Stojan Femec Mojster montaže: Andrej Modic

Minilo je pet let odkar je nepričakovano umrl pisatelj Bekim Sejranović, nemirni duh Balkana in mojster avtofikcije. Popotovanje po Savi je načrtoval že kot otrok, kot je humorno opisal v knjigi Nikamor, od nikoder. Leta 2006 je s prijateljema idejo uresničil, takrat je o tem popotovanju nastal tudi film, ki ga je posnel Moku Teraoka, eden izmed protagonistov romana Tvoj sin, Hucleberry Finn.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Tokrat postavljamo v ospredje zbirko novel Steklene stene Ane Svetel in pesniško zbirko Žalostinke za okroglo Zemljo Petra Semoliča. Pet novel v knjigi Steklene stene nosi pomenljive naslove, ki poantirajo dogajanje, povezuje pa jih tesnobno ozračje, občutje nelagodja, včasih celo srhljivosti. Njihova odlika je v izvrstni psihologiji likov, katerih značaji in ravnanja so večplastni in daleč od črno-bele podobe. V intimi protagonistk in protagonistov se nevsiljivo zrcalijo družbeni problemi in družbeni fenomeni, od vprašanj materinstva, nedolžnosti in krivde, teže spominjanja, pasti v akademskem svetu in v življenju spletnih vplivnežev. V dogajanje vstopamo skozi žive dialoge, skozi jezik, ki je vselej osebno obarvan, pripoved teče jezikovno gibko z občutkom za detajl in prispodobo. Peter Semolič se v svoji šestnajsti pesniški zbirki z naslovom Žalostinke za okroglo Zemljo med drugim posveča temam minevanja, staranja, smrti, v pesmih sta prisotni telesna bolečina in nespečnost, a avtor se vsem tem stanjem zoperstavlja s humorjem, ironijo in samoironijo. Eden osrednjih lirskih likov je mačka, ki se sprehaja skozi verze, in ob kateri se pesnik zaveda življenja v sebi in okoli sebe, zaveda vseh neštetih resničnosti in mnogoterosti, ki sestavljajo bivanje. Ob prebiranju pesmi začutimo, koliko pesniku pomenijo izrazne možnosti jezika, saj zna iz jezika izvabiti večpomenskost ter ustvarjati domišljen in estetsko svež pesniški svet. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

V bližini Olimja se s čudovitim razgledom ponašajo lične lesene hiške, ki se s svojo zasnovo navezujejo na kozjansko tradicijo. Njihova končna podoba je zasluga srčnih lastnikov z veliko občutka za estetiko. Žgani les na fasadah se vrača v arhitekturo kot estetska in trajnostna rešitev – še posebej , ker ponuja naravno zaščito brez kemikalij, hkrati pa ustvarja rustikalen in eleganten videz. Predvsem na Gorenjskem, so kmetje nekoč lesene objekte namerno ožgali, da bi jih zaščitili pred vremenskimi vplivi in škodljivci. Arhitekti so pri prenovi čolnarne na zahodnem robu Blejskega jezera sledili materialnosti obrežnih objektov v tem delu Slovenije. V očarljivi vasici nad Litijo smo obiskali Zeleni raj, ki navdušuje z več kot 2000 sortami rastlin z vsega sveta. Razprostira se na poldrugem hektarju skrbno utrjenega strmega terena, kjer vas čaka poučen sprehod med veličastnimi drevesi in grmovnicami ter osupljiv razgled na okoliške hribe.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Na Regitzin predlog Gertrud in Jeppe pošljeta Boja na mučno psihološko obravnavo. Upata, da bo Bojeva kazen predvsem svarilo za druge glasbenike. Bo po naključju opazi, da Regitze vara moža s članom orkestra. Razmišlja, kako bi to ugotovitev obrnil sebi v prid. Po primeru spolnega nadlegovanja v orkestru je Jeppe kritičen do vulgarnega izražanja gostujočega dirigenta Marcellina. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine. Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo. Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja. Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.