Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Valentina Kogoj, rojena Mikuš v Budanjah, je odraščala v času fašizma, vojne in povojne komunistične represije. Otroštvo so ji zaznamovali pomanjkanje, partizanska šola in begunstvo, a tudi izjemna učiteljica, ki ji je vlila ljubezen do znanja. Intervjuvanka se spominja, da so doma vedno podpirali partizane, predvsem zaradi jezika, želeli so slovensko šolo in konec italijanske oblasti. Oče je zbiral hrano za partizane, mama je bila aktivna v Antifašistični fronti žena (AFŽ), imela je skrivne sestanke. Otroke so učili molčati in skrivati informacije - veščine, ki jih je intervjuvanka ohranila vse življenje. Spominja se revolucionarnega nasilja – partizani so v kraju ubili moškega, ki je dvomil v njihovo oboroženo moč. Tudi enega domobranca, ki se je po vojni vračal domov, naj bi zajeli, mučili in ubili. Njegova družina ga nikoli ni smela pokopati ali izvedeti, kje je pokopan. Kot otrok je pogosto sanjala, da jo lovijo Nemci. Tesnobne sanje so jo spremljale tudi v odrasli dobi, vse dokler ni odšla na Švedsko. Kljub pritiskom in je leta 1953 maturirala na učiteljišču v Tolminu in se zaposlila kot učiteljica. V 60. letih je odšla na Švedsko, kjer je ostala več desetletij. Tam je kot učiteljica delala z otroki priseljencev z vsega sveta, se učila jezikov, spoznavala druge kulture ter živela svojo vero in notranjo svobodo. Slovenskemu jeziku je ostala predana, tudi kot mati. Po vrnitvi v domovino se je vključila v molitveno skupnost in zbirala zgodbe iz preteklosti. Vera in jezik sta bila njena temeljna vodila; najlepši spomin pa ji ostaja plebiscit za samostojno Slovenijo.

Koroški plebiscit v nedeljo 10. oktobra 1920, ko je bila Koroška, zibelka slovenstva, za nas izgubljena, so sodobniki občutili kot narodno katastrofo. Dokumentarna filmska pripoved se osredotoči na manj znana dejstva in politično ozadje plebiscita. Slovenski politiki so se junija 1919 sicer sestali z najmogočnejšim človekom na svetu, ameriškim predsednikom Woodrowom Wilsonom, a jim ga ni uspelo pregovoriti, da bi opustil namero o koroškem plebiscitu. Pripoved razkrije tudi manj znane podrobnosti o delovanju in vlogi generala Rudolfa Maistra v plebiscitnem času. Posebej pa se posveti delovanju medzavezniške plebiscitne komisije, zadolžene za izvedbo plebiscita v coni A, ki so jo sestavljali volilni okraji Rožek, Borovlje, Pliberk in Velikovec. Odločitve Britanca Sydneyja Capela Pecka, predsednika komisije in njenih članov, Francoza Charlesa de Chambruna ter Italijana Livia Borgheseja, so pomembno vplivale na izid plebiscita in zaznamovale usodo koroških Slovencev. V filmu, ki ga je podpisal režiser in scenarist Valentin Pečenko, so nastopili priznani domači in tuji zgodovinarji ter drugi preučevalci zgodovine, dr. Teodor Domej, dr. Andrej Rahten, dr. Wilhelm Wadl, Marjan Kos, dr. Gregor Antoličič, Avguštin Malle, dr. Tina Bahovec, mag. Hanzi Filipič in Horst Ogris.

V Dnevni sobi vas pričakamo na rajski plaži, opremljeni z računalnikom in jadralno desko, tako kot to počno digitalni nomadi. Vas zanima, kako do bolj sploščenega delovnega sloga, odgovor poznata direktorica ljubljanskega Zavoda za podjetništvo in razvoj, Ana Belac in Noemi Zonta, ki je pogumno stopila po poteh svobode. Z njima se je pogovarjala voditeljica, Karin Sabadin.

Več kot 20 nepozabnih hitov. Premiera novega hit singla in videospota "Če je to vse". Izid kompilacijskega albuma z enaindvajsetimi velikimi uspešnicami s kar sedmih albumov v trinajstih letih kariere na samem vrhu slovenske glasbene scene. Razkošje zvoka in luči v novem, sodobnem osrednjem urbanem koncertnem hramu. Vrhunksa ekipa uigranih glasbenikov in prepolna dvorana razgretih, skakajočih, pojočih, eksplozivno sodelujočih in sočustvujočih oboževalcev. Vse to in še marsikaj je razlog, da je 10. december 2009 datum, ki je v zgodovini Tinkare Kovač, ter domače glasbene scene, zapisan z zlatimi črkami. Najbrž tudi v njenem spominu (navkljub enormnemu nizu in številu koncertov, ki jih laskavi naziv "princesa rock flavte" in nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji in na tujem prinesejo s seboj) - in sedaj se lahko zapiše tudi v vašem spominu, s posnetkom tega izvsrstnega koncerta na TVS.

Dve časovni obdobji, dve dekleti, ena pustolovščina Marguerite in Margot sta stari dvanajst let, vsaka ima svojo družino, prijatelje, težave … in svoj čas. Ena živi v letu 1942, druga v 2020. Skrivnostna čarobna skrinja ju nepričakovano poveže – in tako se Margot in Marguerite znajdeta v času, ki ni njun. Poleg nenadnega potovanja skozi čas ju povezuje tudi to, da sta obe izgubili očeta – eden je izginil v drugi svetovni vojni, drugi pa ne živi več doma. Kljub 70-letni razliki se Marguerite in Margot podata na veliko pustolovščino, da bi našli pot nazaj v svoj čas, pri tem pa ne raziskujeta le zgodovine, temveč tudi družinske spomine in skrivnosti. Izvirni naslov: L'AVENTURE DES MARGUERITE / Francoski film, 2019 / Režija: Pierre Coré / Scenarij: Vincent Cuvellier, Benoît Robin, Stéphane Kazandjian / Igrajo: Lile Gueneau, Alice Pol, Clovis Cornillac

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

S prodiranjem vse bolj kakovostnih laboratorijskih oz. sintetičnih diamantov na trg, naravni diamanti izgubljajo vrednost. Težave se pojavljajo tudi, ker je sintetične diamante izjemno težko ločiti od naravnih, na trgu pa se pogosto pomešajo. Ali resnično kupujemo naravne, pristne diamante ali se lahko zgodi, da odštejemo vrtoglav znesek za diamant, ki so ga v zgolj štirinajstih dneh vzgojili v laboratoriju? Ali so naravni diamanti sploh kdaj imeli resnično vrednost ali je vse le plod spretnih marketinških potez? Ali je diamantna industrija ogrožena? Rudarska podjetja in vplivni trgovci bodo morali temeljito razmisliti o prihodnosti diamantne industrije in sprejeti ustrezne odločitve. NOTHING LASTS FOREVER / ZDA / 2021 / Režija: Jason Kohn

Po evidencah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije živi v Sloveniji med 9000 in 10 000 slepih in slabovidnih ljudi. Od tega jih je v društva slepih včlanjenih približno 4000. V dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči nam svoj pogled na svet in na to, kako ga doživljajo z vsemi svojimi čutili, razkrivajo taki, ki so slepi od rojstva, in taki, ki so oslepeli pozneje, bodisi zaradi postopnega poslabševanja vida bodisi zaradi nesreč. V filmu so sodelovali tudi slabovidni, ki menijo, da zaradi tega, ker slabo vidijo, niso nič manj slepi kot številni videči ljudje. Režiser in scenarist: Tadej Čater Direktor fotografije in snemalec: Anton Kralj Serša Montažer: Zlatjan Čučkov

Miha Guštin – Gušti je že štirideset let zvest glasbi. Je avtor in izvajalec mnogih uspešnic, ki so zaznamovale celotne generacije. Začel je kot kitarist skupine Big Foot Mama, kjer je soustvarjal uspešnice Črn tulipan, Led s severa, Nisem več s tabo, Mala nimfomanka, Rola se, Garbage hip hop, Fenomen, Tattoo in številne druge. Njegovo širino in občutek za glasbo je nadaljeval v dvojcu Gušti in Polona, kjer je prispeval popolnoma nov in svež zvok slovenskemu popu s pesmimi Vedno zame, Mine leto, Makova polja, D dan, Moje sanje, moj planet in Trip. Ustvaril je prepoznavne napeve za televizijske serije (Naša mala klinika, Nova dvajseta …) ter mladinski film Nika. Kot samostojen izvajalec nadaljuje z uspešnicami Modro sonce, Navaden občan in Še je dobro. Ob okrogli obletnici delovanja na glasbeni sceni je ovekovečil svojo kariero z velikim koncertom septembra 2024 v ljubljanskih Križankah . Na odru so se mu pridružili številni gosti: Polona Kasal, Grega Skočir, Joker Out, Peter Dekleva, Leyre, Urban Koritnik (Jet Black Diamonds) …