Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!

KGZS je obeležila 25 letnico obstoja. Z udeleženci se pogovarjamo o dosedanjem delovanju in izzivih, ki jo čakajo v prihodnje. Opozorimo na pomen družbenih vidikov kmetovanja. Pri Sv. Tomažu nad Praprotnim obiščemo Bergantove, ki vzrejajo tudi rjavo pasmo goveda. Z govedorejci izpod Boča se pogovarjamo o pomenu knjigovodstva na kmetiji.

Kolpa velja v slovenskem merilu za najbolj ohranjeno reko. Je posebno ohranitveno območje s pestrimi vodnimi in obvodnimi življenjskimi prostori in osrednja žila krajinskega parka. Najlepše jo spoznamo v spustu po njeni strugi, ki zdaj z globino, zdaj s plitvino reže kraško ploščo med Belo krajino in Pokolpjem na hrvaški strani reke, mestoma v globokem kanjonu. Ljudje so si moč Kolpe podrejali s številnimi danes opuščenimi mlini in žagami za jezovi, ki jih je reka že krepko načela, a ji še dajejo privlačen ritem brzic in lenobnega drsenja skozi globoki mir gozdov in travnikov. Nad kanjonom pa se od spomladi in v zgodnje poletje razcvitajo vrstno bogati suhi travniki in travišča, ki jih ohranja ekstenzivna kmetijska raba, kakršno spodbuja tudi varstvo v okviru krajinskega parka. Še posebej na edinstvenem vrtačastem svetu med Adlešiči in Gorenjci, kjer potekajo tudi opazovanja in popisi nočnih metuljev. Raznovrsten gozd spremlja Kolpo tako rekoč po celotnem območju parka, hrastovo belogabrovje pa je značilna gozdna združba, na območju katere se je v preteklosti izoblikovala posebnost te krajine, steljniki. Tudi ti so vse bolj spomin na preteklost.

Japonsko mesto Osaka je že drugič prizorišče svetovne razstave Expo. Leta 1970 je bila izbrana tema napredek in harmonija za človeštvo, tokrat pa 160 sodelujočih držav in organizacij z vsega sveta predstavlja zamisli in tehnologije za načrtovanje družbe prihodnosti. Kako omogočiti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom ter uravnotežiti gospodarski razvoj, sta ključni vprašanji za družbo 5.0. Na umetnem otoku Jumešima se tokrat v skupinskem paviljonu predstavlja tudi Slovenija s ključnimi zgodbami, od čebelarstva do visokotehnoloških inovacij.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Njena družina jo je silila peti in to je počela tako dobro, da je postala njihov ponos. Dokler ni padla v depresijo in ni mogla premakniti niti telesa več. Odločila se je, da enkrat naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji vzbuja veselje in poudarja čutnost, kar izkazuje navzven po družbenih omrežjih. Vse to pa povzroča frustracijo njeni družini, ki vidi svojo nekoč idealno hči kot "ohlapno žensko". Režiser: Rishi Chamman Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in družbi diskriminacije … Režija: Bruno Correia Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala z veliko družbeno diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo , da bi uresničila svoje sanje. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih pistah. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Violinistka Lana Trotovšek je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se je podiplomsko izobraževala na Mozarteumu v Salzburgu, na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban v Londonu ter na tamkajšnjem Kraljevem kolidžu za glasbo. Živi v Londonu, koncertira z različnimi zasedbami in orkestri ter poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Trinity kolidžu v Londonu. Na 72. Ljubljana Festivalu je pod taktirko karizmatičnega dirigenta Zubina Mehte z orkestrom Maggio Musicale Fiorentino izvedla Beethovnov Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Na splošno je Beethoven med njenimi najbolj priljubljenimi skladatelji; posnela je tudi zajeten opus njegovih violinskih sonat, kar je bil eden njenih največjih projektov. Ponosno pove, da igra na violino iz leta 1750, ki jo je izdelal Pietro Antonio dalla Costa. Njena velika ljubezen je komorna glasba, zato s posebno strastjo nastopa z različnimi zasedbami – od triov do godalnih kvartetov in komornih godalnih orkestrov, izvaja pa tako klasični repertoar kot sodobno glasbo. Za svoje umetniške projekte je leta 2021 med drugim prejela nagrado Prešernovega sklada. Scenaristka in urednica oddaje, v kateri boste spoznali Lano Trotovšek kot interpretko in profesorico, je Darja Korez Korenčan.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti avtorja knjižnih uspešnic, spletna vplivneža, zdravnika in duhovnika: Davida Zupančiča in Martina Goloba. Tako zelo sta si različna, a v svojem bistvu prav navdihujoče sorodna. Pogovarjali so se o ustvarjanju, zdravju telesa in duha ter iskali načine, ki nam lahko pomagajo, da med izzivi naših življenj, ostajamo dobro in dobri.

Ob Karantanski cesti v Domžalah sta zrasli dve novi večstanovanjski stavbi s sodobno arhitekturno zasnovo in inovativnimi energetsko varčnimi rešitvami. Bloka sta zgrajena po strogih smernicah za varovana stanovanja, kar pomeni, da 14 stanovanjskih enot tako mladim kot starejšim generacijam ponuja dolgoročno kakovost bivanja. Čeprav na zunaj ni videti, je konstrukcija objektov lesena in tako tudi trajnostno zasnovana. Predstavimo stanovanjem kjer se preteklost harmonično stikala s sodobnostjo. Ljubezen do vintage kosov in predmetov polnih zgodb lastnica goji že od otroštva, vendar jo je spretno dvignila na novo raven. Mnogi reciklirani in obnovljeni kosi dobijo novo estetsko in funkcionalno vrednost, širijo trajnostno miselnost, predvsem pa njenemu domu dajejo edinstven značaj. V naših oddajah še nismo predstavili vinske kleti. Pri prvi izbiri smo imeli srečo, saj je klet, v močni konkurenci zanimivih vinskih kleti, ki jih imamo po Sloveniji povsem drugačna od drugih. Hkrati je to zgodba o ustvarjalnem sodelovanju med mladim vinarjem in arhitektom iz avstrijske Koroške.

V oddaji nadaljujemo reportažo o kitajskem salonu avtomobilov. Govorimo o kitajskih načrtih za Slovenijo in poročamo o dobrih novicah. Obiskali smo tudi razstavo športnih avtomobilov na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Ugotovili smo, da imajo mladi avtomobile še vedno zelo radi. V času elektro-mobilnosti kupci avtomobilov običajno tehtamo med električnim in klasičnim pogonom. Še vedno pa je aktualna dilema bencin ali dizel. Na treningu pred novo motoristično sezono Zavarovalnice Triglav smo se podučili, kako nuditi prvo pomoč poškodovanemu motoristu.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Ana je inženirka agronomije in veterinarka. Študirala je v Madridu in se je po študiju vrnila v rodno pokrajino Cuenco, kjer je začela vzrejati koze, iz njihovega mleka pa izdeluje visokokakovostne sire, s katerimi sodeluje tudi v gastronomiji Španije. Od mladih let se ukvarja tudi s konji, njen cilj za prihodnost je selekcija avtohtone pasme španskih konj, prav tako pa namerava razviti turistično kmetijo.

Marcin je Poljak, ki je našel redno zaposlitev v biotehnološkem laboratoriju v Orleansu v Franciji. Študiral je v Veliki Britaniji in v Avstriji, kjer je spoznal svojo ženo, Francozinjo, s katero sta se ustalila v Orleansu. Marcin ne ve, ali se bo kdaj vrnil na Poljsko. V Franciji je zelo zadovoljen z življenjem, nedavno je kupil novo stanovanje, v katerem bodo živeli z ženo in hčerkama.

Melissa ima predstavitev knjige. Nick je zelo pozoren do nje, saj je to njen dan, Frances pa zato trpi, še posebej, ker ji ne nameni pozornosti. Njena ljubosumnost jezi Bobbi in dekleti se spreta. Frances se počuti zapuščeno in osamljeno, zato išče intimnost. Zaradi ljubosumnosti se vede destruktivno in gre na zmenek. CONVERSATIONS WITH FRIENDS / Velika Britanija, ZDA / 2022 V glavnih vlogah: Alison Oliver, Sasha Lane, Jemima Kirke, Joe Alwyn Scenarij: Sally Rooney, Alice Birch, Mark O'halloran, Meadhbh Mchugh, Susan Soon He Stanton Režija: Lenny Abrahamson, Leanne Welham

Igrano-dokumentarni film Ivan in Karla odpira pogled na razmerje med pisateljem Ivanom Mrakom in njegovo ženo kiparko Karlo Bulovec. Predstaviti Mraka ni mogoče, ne da bi predstavili njegove zavezanosti Bulovčevi, ki je svoje ozkosrčne sodobnike razburjala tako s popolnim umetniškim talentom kot tudi s tem, da je več kot polovico svojega življenja prehodila z Mrakom. Seveda velja tudi obratno. Tudi Karlino življenje se nam odkrije kot celota samo, če si vzamemo pravico pogledati skozi Mrakova očala. Njuno sobivanje je bilo hkrati tudi medsebojno umetniško oplajanje skozi najbolj liričen medij: ljubezen. Kje so presečišča, kjer se dotikata drug drugega? Kje so odtujenosti in hladni dnevi samote? Zakaj bežita in se vedno znova vrneta? Ustvarjalci filma smo iskali odgovore na ta vprašanja in se znašli na produ hudournika, ki vztrajno odplavlja: smeh in jok, moč in šibkost, goloto in zakritost. Karla Bulovec: »Je to hudič v meni. Bog mi pomagaj! Razrvana in divja, da prav nikjer in v ničemer ne najdem miru, niti za trenutek, pa si ga tako želim. Vsak moment moram imeti spremembe.« Ivan Mrak: »Moški princip je prevladujoč pri Karli tako kot pri meni, zato se nikakor ne znajdeva v vsakdanjosti. V naju se nista iskali dve polovici, presenetljiva celost se je zgroženo prepoznala v nedoumljivi celosti. Tako sva postala brat in sestra – a tako, kot v pradobi, ko incest še ni bil bogoskrunstvo.« Na koncu zgodbe se nismo vprašali, kako je Ivan Mrak prenesel samoto po Karlini smrti. Če si dva človeka pomenita toliko kot sta si pomenila ona, je odhod enega izmed njiju preostalemu nezasuta jama. Bila sta drugačna in predvsem svoja. Filmsko pripoved je režirala Alma Lapajne.