Vinko Kraljič je duhovnik. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z globoko vero, močnimi duhovnimi preizkušnjami in borbo proti sistemu, saj so preganjali njegov poklic in identiteto. Med vojaškim služenjem je Vinko Kraljič doživljal psihološke pritiske in celo poskuse, da bi ga zlomili, a je vzdržal. Kot kaplan je naprej služboval v različnih slovenskih župnijah, kasneje pa je bil poslan v Rim, kjer je študiral cerkveno glasbo in teologijo ter doktoriral. V Nemčiji je nadaljeval svoje duhovniško poslanstvo, kjer je v Ilbenstadtu, v škofiji Mainz, pomagal oživiti liturgijo, ustanovil cerkveni zbor in verouk ter vzgojil številne mlade veroučence. Življenje v župniji je bilo polno ustvarjalnosti, medsebojnega sodelovanja in veselja, kljub temu da so ga še vedno spremljali nadzori s strani oblasti. V zadnjih letih deluje kot gorski župnik v Črešnjicah in na Svetini. V svojem življenju se je vedno zanašal na Božjo pomoč in ljubezen, ki mu je pomagala premagati vse ovire.

Koncertni posnetek veličastnega oratorija švicarskega skladatelja Franka Martina – Golgota. Na koncertu so skupaj nastopili Slovenski komorni zbor, APZ France Prešeren Kranj, Simfoniki RTV Slovenija in gostujoči solisti Theresa Plut (sopran), Nuška Drašček Rojko (mezzosopran), Matjaž Stopinšek (tenor), Jože Vidic (bariton) in Janko Volčanšek (bas). Dirigent Matthias Bamert. Skladatelj Frank Martin je o skladbi zapisal: 'Ne mislim, da bi med komponiranjem oratorija pomislil na mir, ki bo sledil vojni. Ves čas pa me je prevzemalo upanje na svetlo prihodnost. To pomeni, da sem bil prepričan o Kristusovih besedah o odpuščanju, brez katerega ni pravega miru. Ta cilj pa je tako nad človekovimi močmi, da ga brez spremembe mišljenja in delovanja ne moremo doseči. Zato je pravi mir upanje, vera, most, ki nas pelje v prihodnost, v katero moramo verovati, čeprav si je ne moremo predstavljati.'

Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem, ki je povezan tudi s slovenskim narodom in našo zgodovino. To je najstarejša slovenska božja pot in v času pokristjanjevanja v 8. stoletju tudi sedež prve škofije. V oddaji bomo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bomo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol.

V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.

Zgodba je nadaljevanje izredno uspelega filma Vlomilci delajo poleti. Gre za žanrsko najbolj zaželjeno televizijsko vsebino in formo: družinsko komedijo, ki pred televizorje zvabi družinske člane vseh generacij in nudi uro in pol razposajene in sproščujoče zabave. Glavni akterji tako seveda ostajajo isti: člani Erjavčeve družine (oče Janez, mama Maša, hčerka Tinka in sinček Nejček). Po ponesrečenih a vseeno veselih počitnicah na morju se Erjavčevi to pot odpravijo v zavetje slovenskih gora: na Veliki planini bo zrak gotovo hladnejši kot v pregreti Ljubljani. V naglici pozabijo rezervirati prenočišča, tako da jim ne preostane drugega, kot da vzamejo, kar jim pastirji ponudijo. A že prvo jutro po prijetno hladni noči v planinski koči – »zakleti bajti« - ostanejo brez najmanjšega člana družine… Je Nejc izpuhtel v zrak? Težko verjetno, zato se vrtiljak zabavnih pustolovsko-detektivskih peripetij prične vrteti. Klena zgradba, duhoviti in življenjski dialogi ter situacijska komika ponujajo še eno zabavno komedijo, nastalo v Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija. Scenarij in režija: Roman Končar Igralci: Nina Ivanič, Roman Končar, …

Legendarna primorska zasedba Avtomobili neprekinjeno deluje že 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim studijskim albumom Sijaj, ki je septembra 2022 izšel pri ZKP RTV Slovenija. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja "avtomobilsko" prepoznaven in unikaten. "Album smo zaradi covida snemali dolgi dve leti, v celoti je nastal v Gorici. Pri njem so poleg članov zasedbe sodelovali še: Rok Škarabot na tolkalih, Jani Šepetavec na tenorsaksofonu in Uroš Trebižan na kontrabasu, ki so s svojimi prispevki nadgradili zvok zasedbe, ne da bi okrnili njegovo bazičnost in prvinskost. Fantje pravijo, da je to najboljši album doslej. Skladbe na njem govorijo o potovanjih, svetu in podeželju v domači Sloveniji," ploščo opisuje Marko Vuksanović, ob tem pa poslušalce vabi in spodbuja, da si o pesmih ustvarijo svojo sodbo. Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal). V živo so se predstavili 10. 11. 2022 v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.

Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Voda je duša Benetk, a hkrati ogroža njihov obstoj. V preteklosti so poplave že velikokrat presenetile Benečane in mestu povzročile precej škode. Med pandemijo covida 19 so imeli strokovnjaki in prebivalci Benetk priložnost združiti svoje znanje in izkušnje ter obnoviti mesto in ga pripraviti na nove poplave. Pa vendar, ali je mogoče preprečiti poplave, ne da bi s tem škodovali življenju v laguni in ga ogrožali? Do kolikšne mere je mogoče posegati v naravo? SAVING VENICE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Duncan Bulling

Spoštovanje in varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Prinaša uvid, katera dejstva, pristopi, inovacije ter strokovni, etični in ne nazadnje ekonomski razmisleki so podlaga uspešnega varovanja narave in novih pozitivnih premikov k trajnosti planeta. Tokrat: reka Sava je najdaljša reka v Sloveniji in več kot polovica slovenskega ozemlja je njeno porečje. Kljub precejšnjim regulacijam vse od 18. stoletja dalje in industrijskemu razvoju ob njenem toku je danes še vedno reka s presežki. Povsod tam, kjer je ne pregrajujejo jezovi hidroelektrarn, je biotska pestrost reke in obrežnih habitatov, ki jih je ustvarjala v tisočletjih po ledeni dobi, velika in dragocena, varuje jo tudi Natura 2000. Varuhi narave nam razkrijejo le delček te pestrosti, v ospredje pa postavijo kralja slovenskih vod, sulca. Sava ima prav v srednjem toku še vedno dovolj raznolikih habitatov, da se ta krovni plenilec uspešno drsti, skriva, lovi in prehranjuje. A strokovnjaki ugotavljajo, da nove in nove hidroelektrarne nepovratno spreminjajo hidrološke razmere Save v vplivnem območju pregrad, to pa vodi v uničenje in izginotje pestrosti v njenih vodah, na njenih bregovih in v pečinah sotesk. Scenarij: Aleša Valič Režija: Valentin Pečenko

Miha Guštin – Gušti je že štirideset let zvest glasbi. Je avtor in izvajalec mnogih uspešnic, ki so zaznamovale celotne generacije. Začel je kot kitarist skupine Big Foot Mama, kjer je soustvarjal uspešnice Črn tulipan, Led s severa, Nisem več s tabo, Mala nimfomanka, Rola se, Garbage hip hop, Fenomen, Tattoo in številne druge. Njegovo širino in občutek za glasbo je nadaljeval v dvojcu Gušti in Polona, kjer je prispeval popolnoma nov in svež zvok slovenskemu popu s pesmimi Vedno zame, Mine leto, Makova polja, D dan, Moje sanje, moj planet in Trip. Ustvaril je prepoznavne napeve za televizijske serije (Naša mala klinika, Nova dvajseta …) ter mladinski film Nika. Kot samostojen izvajalec nadaljuje z uspešnicami Modro sonce, Navaden občan in Še je dobro. Ob okrogli obletnici delovanja na glasbeni sceni je ovekovečil svojo kariero z velikim koncertom septembra 2024 v ljubljanskih Križankah . Na odru so se mu pridružili številni gosti: Polona Kasal, Grega Skočir, Joker Out, Peter Dekleva, Leyre, Urban Koritnik (Jet Black Diamonds) …