Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

V Dnevno sobo prihaja Dominik Kozarič, znano ime slovenske zabavne glasbe 90ih let prejšnjega stoletja. Po osemnajstletni odsotnosti, živel je na Tenerifih, se je nedavno vrnil v domovino. Spregovoril bo o življenjskih izkušnjah, samopodobi in o trenutnem glasbenem ustvarjanju.

Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.

Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.

Vsako minuto pošljemo 240 milijonov elektronskih sporočil, v Google vpišemo več kot 6 milijonov iskanj in naložimo 500 ur videovsebin na YouTube. Velikanske količine podatkov ustvarjajo tudi raziskovalne ustanove. Arhiv Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi ECMWF je letos je dosegel 1 eksabajt podatkov. Večino podatkov hranimo v velikih podatkovnih središčih po svetu, ki porabijo ogromno elektrike in vode. Podjetje Microsoft je leta 2023 porabilo toliko elektrike kot Slovenija. Kako digitalni podatki obremenjujejo naš planet? Ali bomo morali omejiti njihovo produkcijo?

Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Fraze Kan, bangladeški raper, napada vladajoče zaradi zlorab in zatiranja ljudi. Spodbuja državljane in jih ozavešča o družbenih problemih. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice.

Ko otroci enkrat odletijo iz gnezda, marsikatera družinska hiša postane prevelika. Številni pari se zato odločijo, da si oprtani z izkušnjami in jasnimi željami, ustvarijo dom za zrelo življenjsko obdobje. Pokukali smo v hišo, ki je odličen primer tega, pa ne le zaradi prekrasne lokacije, na kateri se nahaja, temveč tudi skrbno premišljene notranjosti, ki nagovarja potrebe uporabnikov in se z materialnostjo lepo navezuje na okoliško naravo. Blokovska naselja iz obdobja šestdesetih do devetdesetih let predstavljajo kar debelo tretjino našega stavbnega fonda. Stanovanja v takšnih blokih so bila zgrajena ekonomično in standardizirano, vendar so zaradi starosti danes že precej dotrajana, nekatera celo zapuščena. Da bi morda olajšali odločitev za prenovo, bomo v petih oddajah podrobno predstavili adaptacijo manjšega stanovanja v bloku iz leta 1977. Začenjamo s tem, kakšne so sploh omejitve in pogoji prenove v večstanovanjskih stavbah. V Dolenjih Lazih, nedaleč od Ribnice, sta si lastnika z marljivim delom ustvarila pravi raj. Njun vrt odseva predanost naravi, vsak kotiček pa pripoveduje zgodbo o družinskih vrednotah in ljubezni do vrtnarjenja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Slovenski režiser Olmo Omerzu, ki živi in dela na Češkem, v pogovoru razloži zamisel za zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem na eni in pogrešano računovodkinjo ter izginulimi milijoni na drugi strani. Pojasni pa tudi sporočilo filma, ki je pravzaprav študija odnosov in vrednot neke generacije v sodobni družbi.

Ko pride na dan, da iz starega družinskega podjetja odtekajo ogromne vsote denarja, pride do soočenja z novo realnostjo, na katero ni pripravljen nihče. Ivo Róna, dolgoletni direktor uspešne firme Aron, skuša kočljivi situaciji priti do dna, pri čemer mu otroci in okolica niso ravno v pomoč, zadeva pa je še bolj zapletena, ker niti sam ni brez krivde za nastalo situacijo. Novi film Olma Omerzuja prepleta zapletene družinske odnose s svetom modernih komunikacijskih tehnologij, ki znajo izkoristiti naše šibke točke. Toda v vojni, ki se v filmu potihoma razplamteva, ni jasno niti to, kdo je proti komu, kaj šele, kdo bo iz nje izšel kot zmagovalec.

Naš tokratni gost, umetnostni zgodovinar, muzealec, do nedavnega univerzitetni učitelj dr. Janez Balažic prihaja iz Murske Sobote in je globoko povezan z zgodovino tega dela panonskega prostora. Letos mineva 100 let od prihoda arhitekta Jožeta Plečnika v Prekmurje, kjer je z zidavo župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini uspel združiti poteze srednjeevropske kulturne identitete s prvinami starodavne avtohtone dediščine zahodnega roba Panonske nižine. O podrobnostih, medsebojnih vplivih in širših dimenzijah srečanja velikega arhitekta s tedanjo Slovensko krajino bomo z dr. Janezom Balažicem govorili v oddaji Dober večer.