Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Zasavskem muzeju so danes odprli pregledno razstavo ob 100-letnici rojstva kiparja Stojana Batiča, v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto v Ljubljani pa smo si ogledali razstavo projekta Ljubljanska tržnica – dediščina, spomin, identiteta. V Mariboru so se sinoči, pred petkovim začetkom Borštnikovega srečanja, pogovarjali s petimi nosilci prstana o pomenu in razvoju tega odlikovanja. V prostorih Društva slovenskih skladateljev pa so podelili Kozinovo nagrado skladateljici Brini Jež Brezavšček.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Bistre vode Sevnične in njihova dobra pretočnost omogoča življenje redki vrsti potočnega raka . Prav tako omogoča lokalni ribiški družini odlično naravno gojitveno reko. Rečni meandri, zgodba prastarega svetišča, adrenalinske pustolovščine izpod velikega vremenskega radarja na Lisci, gradov, starih rečnih poti - vse to nas opominja, da ohranjamo tisto, kar je najbolj pomembno za čas naših življenj.

Gaber se z vlakom odpelje v Pivko, kjer ga na svoji kmetiji pričaka Timotej, ki mu razkaže zorilnico govejega mesa in mu ob slovesu podari prekrasen kos kavbojskega steaka. Medtem Primož na vrtu pripravi žar in že skuha prvo prilogo - polento. Brž ko je meso na žaru, skupaj pripravita še zelenjavne priloge in ker se po takšni požrtiji prileže nekaj sladkega, naredita še kakijevo sladico s skuto in orehi. Njamiiii! Pa en velik dober tek vam želimo!

Dobra dva tedna pred gostovanjem na jazzovskem odru festivala Lent bo v naši družbi violinist, violist in skladatelj Peter Ugrin. Na Jazz podiju se bo predstavil s tremi zasedbami, ki jih vodi: Artbeaters, Big Band Gverillaz in Swingatan. Vsem je skupno ustvarjanje in vrhunska izvedba avtorske glasbe – zapletenih kompozicij, ki ne dolgočasijo ne naših možganov ne našega telesa. Peter Ugrin je tudi priljubljen in uspešen pedagog, predava na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je predlani zaživel samostojni študij jazza. Povedal nam bo, kakšne čare skriva glasbena improvizacija, kako ga je zaznamovala znamenita oddaja TV Slovenija Izza odra z Branetom Rončelom in zakaj je pomembno, kakšno glasbo poslušajo otroci. Pogovor bo vodila Meta Česnik.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

V usodni noči, ko se rodi slepi Matija, edini stalni protagonist v romanu Romana Rozine Sto let slepote, kmetijo družine Knap spodje rudnik. Rudarstvo je v te kraje prineslo novo življenje – kmetije so izginjale, rudarska naselja pa rasla. V knjigi se tako razvija Podgorje, v resničnosti pa Zagorje in celotno Zasavje. Čeprav je roman fikcija, je pisatelj kraje, dogodke in prizorišča opisal tako prepričljivo, da se roman bere kot razburljiva zgodovinska kronika.

V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v različnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta. V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico. Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj. Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi. Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani. 7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb. Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik. Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto. Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.

A Súlypont című adást a ljubljanai Nemzetiségi Kutatóintézet 100 éves jubileumának szenteljük. Oddajo Težišče posvečamo 100-letnici delovanja ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja.

Nadja Velušček in Anja Medved, mati in hči, sta avtorski tandem, ki vrsto let ustvarja na področju dokumentarnega filma. Anja je diplomirana režiserka, Nadja pa upokojena profesorica italijanskega in slovenskega jezika. Na skupni profesionalni poti sta posneli 20 dokumentarnih del ter organizirali številne čezmejne projekte, med drugim spominodajalske akcije na nekdanjem mejnem prehodu – Arhiv spomina in okoljsko filmsko karavano Soča sooča. V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu v začetku maja premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me.

Mali Timotej se zabava z deskanjem po morju s prijateljem skatom, ko kar naenkrat ... zablisne! Svetlobni žarek ju ponese v drugo galaksijo. Mali Timotej in skat ugotovita, da zvezde včasih proizvedejo svetlobne žarke, ki imajo veliko moč. Ko se dve zvezdi združita, včasih nastanejo žarki gama. To je radioaktivno valovanje, ki je sestavljeno iz fotonov gama, ki imajo med vsemi fotoni eno najmočnejših energij v vesolju.

Gorazd je družini razkrije presnetljivo novico glede študija. Polona pa je sklenila kadrovsko prevetriti svoj biro. To v hiši Valič Gromovih sproži izredno stanje. Blaž in Polona Gorazda prepričujeta o njegovi prihodnosti. Polona končno ugotovi, da je Martin ponaredil diplomo in ga po hudem prepiru odpusti. Martin je tako šokiran, da se ga napije in tak tava po hiši. Omaga v spalnici, na postelji, kjer ga najde Blaž ...

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?

BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Praznična poslanica ob kurban bajramu. Voščilo bo pripravil Nevres Mustafić, podpredsednik Mešihata Islamske skupnosti.

Čigave so pesmi, čigav denar? Ob sporu med produkcijskim podjetjem zakoncev Vovk in pevko Niko Zorjan z izbrisanimi posnetki skladb smo raziskali, kakšne pogodbe se sklepajo in kdo služi z avtorskimi pravicami.

Stoletja smo najboljše namige o življenju v pradavnini dobivali s fosili. Toda zdaj nam prelomno dognanje neomajnega danskega znanstvenika omogoča odpotovati milijone let v preteklost, v čas pred zadnjo ledeno dobo. Razkriva osupljiva bitja, ki so živela, ko je bila Zemlja toplejša kot zdaj. Bi nam starodavni geni tega izgubljenega sveta lahko pomagali pri prilagajanju na spreminjajoči se svet? HUNT FOR THE OLDEST DNA / ZDA, Kanada / 2024 / Režija: Niobe Thompson

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Včeraj se je z otvoritvenim filmom Skupni jezik v Izoli začel mednarodni filmski festival Kino Otok, ki bo potekal do 8. junija. Predstavljamo vam dve slikanici ilustratorke Marte Bartol in napovedujemo jutrišnjo premiero opere Razcvet Vita Žuraja, ki bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Na 78. canskem festivalu so predvajali rekordno število filmov – skoraj 3000. Odmeval pa je tudi govor Roberta De Nira, v katerem je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovo politiko. Žirija s francosko igralko Juliette Binoche na čelu je z zlato palmo nagradila film Preprosta nesreča iranskega disidenta Jafarja Panahija. Zvezdniki so v odprtem pismu obsodili genocid v Gazi in smrt palestinske fotoreporterke Fatime Hasune med izraelskim zračnim napadom pred začetkom festivala. Na festivalu je z biografskim dokumentarnim filmom sodeloval tudi žvižgač Wikileaksa Julian Assange. Več o nagradah, zvezdniških gostih, ženskih temah in festivalskem električnem mrku pa v oddaji Umetni raj. Avtorica oddaje: Mateja Valentinčič

Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.