UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Zagotovo ste že pripravili družinski recept za potico. Vse, ki bi jo letos radi malo izboljšali, vabimo, da se skupaj podamo na zavito kulinarično popotovanje. Prerezana, prepletena čokoladna potica je prava velikonočna specialiteta. Babka je judovsko pecivo, ki so ga pekli po vzhodni Evropi, nas pa je danes navdihnila različica recepta v knjigi Jeruzalem, Yotama Ottolenghija.

Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.

Pouk o krščanski veri, poznan pod pojmom verouk, je le eden od delov kateheze, ki pomeni tudi izkustvo vere in uvajanje v versko življenje. Poznavanje vere in predajanje vrednot, ki izhajajo iz osebnega odnosa z Jezusom Kristusom, je za Cerkev eno od ključnih poslanstev. Kljub vprašanjem, kako zasnovati in izvajati katehezo, da bo obrodila dobre sadove, ostaja ta za katehistinje in katehete dar, izziv in priložnost. Kljub trudu so v mnogih primerih rezultati vse prej kot dobri. Kaj vpliva na to, da število otrok, ki obiskujejo verouk, nezadržno pada, kako jih zadržati v Cerkvi tudi po birmi ter kako katehizirati njihove starše, o tem pa v tokratni oddaji. Na ta in druga vprašanja bodo iskali odgovore tudi udeleženci letošnjega že 55. katehetskega simpozija z naslovom »Upanje ne osramoti«.

Ne glede na muhavost letnih časov kurent vsako leto ob istem času odganja zimo in zlo ter kliče pomlad in dobro letino. Kljub temu naš najbolj množičen tradicionalen pustni lik ni več, kar je bil. Če so kurenti včasih hodili le po vaseh in so njihovi obhodi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, jih zdaj pogosto vidimo tudi v mestih in karnevalskih povorkah. Njihov divji ples in ropot zvoncev je v preteklosti podkrepila strah vzbujajoča oprava, danes pa, kot bi tekmovali, čigava je lepša. Pa še nadene si jo lahko vsak, čeprav je to bila nekoč domena le neporočenih moških. Kaj je ostalo in kaj nastalo iz tega simbola slovenske identitete? Kje je domovina pernatih in kje rogatih kurentov? Zgodba o fantu, ki si prvič nadene kurentovo kapo in o kurentovanju nekoč in danes. S strokovno besedo jo pospremita Andrej Brence, etnolog in kustos iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in dr. Aleš Gačnik, etnolog in sociolog kulture. scenarij: Milica Prešeren režija: Primož Meško.

Ob življenjskem jubileju je bila gostja Intervjuja ugledna pisateljica in publicistka Alenka Puhar, ki jo pogosto imenujejo prvo pero slovenskega novinarstva. Rodila se je februarja 1945 partizanskim staršem in je postala odlična prevajalka in iskalka resnice. V pogovoru se gostja dotakne svojega odnosa do partizanskega gibanja, ki je zanjo pomembno, vendar pri tem upošteva celotno sliko, ki pomeni tudi preganjanje in množično ubijanje drugače mislečih, kar je vodilo v diktaturo. V nedavnem prispevku v knjigi V Rebulovem vetru, ki je izšla pri založbi Mladika, se iz »podedovane dolžnosti«, kot pravi, loteva sporočila fotografije partizanske kolone s cerkvijo sv. Boštjana, ki ponazarja trpljenje in poraz, ki ga je doživela velika večina moštva 14. divizije, potem ko jim je partizansko in partijsko vodstvo konec leta 1943 zaukazalo pohod na Štajersko. Spominjanje in počastitev trpljenja sta zanjo čisto nekaj drugega kot pa sedanja zloraba partizanskega gibanja na novodobnih proslavah, kar je že partizan dr. Bučar imenoval popačenje. Alenka Puhar se je kljub partizanskemu poreklu staršev, kar je njenim vrstnikom omogočalo varno, pogosto privilegirano kariero, odločila za samostojno pot intelektualke, prevajalke in novinarke, ki je zavezana resnici. Zato je prihajala v težave, ki trajajo do današnjih dni, kot se pošali. K njenemu dozorevanju je bistveno pripomoglo prevajanje slovitega Orwellovega romana 1984, ki razgalja ustroj totalitarnih režimov in je v njenem prevodu pri nas izšel leta 1967. Z gostiteljem spregovorita o delovanju medijev v času socializma, ko je veljal strog partijski nadzor. Spomni se grozeče represije, ko sta bila zaprta novinarska kolega Viktor Blažič in Drago Jančar. Režim je bedel tudi nad prevodi, tako je v slovenski izdaji grobo cenzuriral spomine novozelandskega zdravnika Rogersa, ki je deloval med partizani. Puharjeva je pred nekaj leti objavila prevod knjige, v katerega je vključila tudi cenzurirano besedilo. Ugledna novinarka ob tem izraža skrb, da bo novi medijski zakon, ki ga vneto zagovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko, krnil svobodo govora, in dodaja: »Kot starejša oseba, ki je večino življenja morala preživeti pod obnebjem tovarišev in tovarišic, ki mislijo, da vse najboljše vedo in da vedo, kaj je prav in kaj ni in kaj se sme reči in česa ne. Ogorčena sem nad tem, da bi neka levica sedaj ponovila to, v malo bolj modernizirani obliki, kar sem jaz preživljala vse življenje v dobi enoumja Komunistične partije. Poslušajte, to je res sramota!« Voditelj: Jože Možina

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.

Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture? 2. del: Azija je celina skrajnosti. Skrajnosti narave oblikujejo življenje in so korenito spremenile prehrano človeka. Celina, na kateri zdaj živi štiri milijarde in pol ljudi, je že od nekdaj dejavnik napredka, vir blaginje in zibelka človeške civilizacije. THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt

»Koroška leta 2034« je pod drobnogledom druge delavnice v Katoliškem domu prosvete v Tinjah s podjetniškim svetovalcem Alexandrom Doujakom in izobraževalno referentko Veroniko Kušej. Otroška gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je pripravila predstavo o kolovratu, ki povezuje tri zgodbe: pravljico o Špicparkeljcu, Trnuljčici in ujeti goski. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so v finalu avstrijskega pokala podlegli velikemu favoritu Hypo Tirol z 0 : 3. Kljub porazu je bil finale za gostitelja velik uspeh, saj sta finala žensk in moških v Pliberk privabila 1400 gledalcev. Pustni čas je čas krofov: Marica Flödl vsako leto cvre slastne krofe in tokrat razkriva svoj skrivni recept. http://slovenci.orf.at

Film je del vizualne umetnosti, ki z gibljivimi slikami simulira izkušnje in drugače posreduje ideje, zgodbe, zaznave, občutke, lepoto ali vzdušje. S tem se ukvarja današnji gost, ki je za svoj film Kino Volta prejel nagrado za najboljši film: v Dublinu, na Bloomsday Festivalu, in na 27. Festivalu slovenskega filma Portorož iz strani žirije Art kino mreže Slovenije. Trenutno se posveča novemu projektu celovečercu, ki je še v nastajanju.Z nami je scenarist in režiser ter docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, Martin Turk.

Zbiralec se s traktorjem odpelje na izlet. Na prostranem žitnem polju stoji strumen čuvaj, ptičje strašilo. Nikamor ne more in gotovo je zelo osamljeno. Pa je res čisto samo?

Gabru gre počasi na bolje, Katja čedalje bolj spoznava novega sostanovalca, Jaka in Ana pa nadaljujeta svoj posel v daljni Kitajski.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Vsega je kriva ljubezen. Slobodana Maksimovića, slovensko-bosanskega režiserja in scenarista, je pripeljala v Slovenijo. Nadaljevanje je zgodovina, polna nagrad za igrana in dokumentarna filmska ter televizijska dela, ki ga je pripeljala do avtorstva prvega slovenskega božičnega filma. Zadnji projekt je dokumentarni celovečerni film Praslovan, hommage slovenski rock glasbi, ki je svetovno premiero doživel na lanskoletnem Sarajevo Film Festivalu. Zgodba o razcvetu secesije v madžarskem mestu Szseged je zgodba o uničujoči naravni nesreči, veliki poplavi, ki je mesto prizadela leta 1879, a obenem tudi utrla pot sodobnemu razvoju mesta, ki se ponaša s številnimi palačami v slogu secesije. Majhen hrvaški kraj Lokve v Gorskem Kotarju se ponaša z lepim jezerom, ki pa ni nastalo naravno, temveč za jezom hidroelektrarne. Naravne pa so številne žabe, ki mrestijo v prav tako številnih lokvah v okolici in so razlog, da krajanom malo v šali in malo zares sosedje pravijo žabarji. A ti so se odločili, da bodo žabe povzdignili v maskoto kraja … Na Južnem Tirolskem je prav posebna dolina, kjer je – in samo tam – v obtoku domača valuta, sarentinski kovanec. Tri in pol centimetra velik kovanec kajpak ni tekmec uradnemu plačilnemu sredstvu evru, čeprav z njim lahko plačate marsikaj. Seveda pa ga morate prej kupiti ali dobiti v dar. Kjer so bile soline, tam so ljudje dobro živeli. Ta dodatek k prehrani je bil v preteklosti tako drag, da so trgovske ladje, ki so sol prevažale, morale imeti oboroženo spremstvo. Celo mornarje so plačevali s soljo. Na otoku Pagu so največje soline na Hrvaškem. Neprekinjeno obstajajo že tisoč let in na njih pridelajo približno dvajset tisoč ton soli na leto. Paška sol danes nosi zaščitni znak porekla na ravni Evropske unije. Narava je danes vse bolj cenjena sestavina urbanizma. A vselej ni bilo tako. Ohranitev propadajočega naravnega okolja in smel načrt za tako rekoč na novo oblikovano in danes izjemno vitalno mokrišče je zgodba o naravnem rezervatu Škocjanski zatok v mestnem, industrijskem okolju Kopra.

Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

Enaindvajseto sezono kviza Vem! začenjamo s posebno oddajo, v kateri bomo s tekmovalci, ki so se nam in vam še posebej vtisnili v spomin, obujali spomine na preteklih 10 let. Sledilci na naših družbenih omrežjih so največ glasov namenili Srečki Žlajpah in Tadeju Ojsteršku, Aljoša je potem izbral Srečko, Anže Tadeja, v uredništvu pa smo se odločili, da poleg njiju povabimo najmlajšega večkratnega zmagovalca Matica Kremžarja. Kdo od dveh turbofinalistov, Srečka ali Matic, bo boljši in spretnejši tokrat, ali bo oba premagal Tadej, ki obljublja vikinški boj, bomo videli v prvi oddaji te sezone.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica Tednika je Jelena Aščić, urednik pa Dejan Ladika.

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Spremljali smo 75. filmski festival Berlinale, na katerem je letos velik pečat pustila tudi slovenska kinematografija. Za zlatega in srebrnega medveda se poteguje 19 filmov, v različne tekmovalne programe pa so uvrščeni kar štirje filmi, pri katerih sodelujejo slovenski ustvarjalci. Predstavili bomo nagrajence, v studio pa povabili Izo Strehar, večkrat nagrajeno scenaristko, s katero se bomo pogovarjali o svežih vtisih z Berlinala. Bila je namreč izbrana v program Berlinale Talents za izjemne ustvarjalce s področja filma. V Trstu smo si ogledali gledališko predstavo PESSOA – Since I've been me znamenitega ameriškega režiserja Roberta Wilsona. Gre za enega najpomembnejših avantgardnih gledaliških umetnikov, ki se pogosto zgleduje po evropski umetnosti. Zadnjo predstavo je tako posvetil enemu največjih pesnikov portugalskega modernizma Fernandu Pessoi. Pogovarjali smo se tudi z umetnico Shono Illingworth, ki se z instalacijo Tipologije zračnega prostora predstavlja v Cukrarni. V svojem delu se ukvarja z uničujočimi posledicami vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Na "dobro ime" v strogo katoliškem Bad Godesbergu se Emil Dreesen kratko malo požvižga. V varietejski program uvrsti pariško pevko Claire Deltour in se spusti v divje razmerje z njo. Medtem Adolf Hitler s pomočjo Emilovih staršev hotel Dreesen spremeni v svoj štab na zahodu. Emilu grozi aretacija, zaradi katere se bo moral odpovedati svojim načelom. Das weiße Haus am Rhein / Hotel Europa / Nemčija / 2021 Scenarij: Dirk Kämper Režija: Thorsten M. Schmidt V glavnih vlogah: Jonathan Berlin, Benjamin Sadler, Katharina Schüttler, Pauline Rénevier, Nicole Heesters, Henriette Confurius

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.