Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Suita Lady Radnor Huberta Parryja, Toccata v A-duru Bernarda Pasquinija, Koncert za violino, godala in basso continuo št. 12 v D-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija in Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, 'La Follia' Francesca Geminianija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu uvertura k Mozartovi operi Figarova svatba in Trio za rog, oboo in klavir v a-molu, op. 188 Carla Reineckeja, ki bo zvenel v transkripciji za violino, rog in klavir in jo izvajajo violinist Benjamin Ziervogel, hornist Mihajlo Bulajić in pianist Klemen Golner.

Pesem, v kateri je primorski pesnik Stanko Vuk tankočutno ujel čas leta, ki ga živimo. Interpret Blaž Valič. Posneto leta 2004.

Na sporedu Baba jaga – glasbena slika k ruski narodni pravljici, op. 56 Anatolija Ljadova, Šest bagatel za klavir, op. 126 Ludwiga van Beethovna, Fantazija za violino in orkester v d-molu, op. 24 Josefa Suka, Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Serenada za violino in orkester v D-duru, op. 69/1 Jeana Sibeliusa, Rapsodia slovenica za violino in klavir Pavla Dolenca in Koncert za marimbo in orkester Petra Šavlija.

Astor Piazzolla se je rodil leta 1921 v mestu Mar del Plata v Argentini, večino otroštva pa je preživel v New Yorku v Združenih državah Amerike. Tam se je tudi seznanil z jazzom in z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1937 se je Piazzolla vrnil v Argentino in pričel s študijem glasbe pri argentinskem skladatelju Albertu Ginasteri, največja prelomnica v njegovem življenju je bil pa obisk francoske skladateljice Nadie Boulanger v Parizu leta 1954. Piazzolla je pred skladateljico sprva skrival svoje glasbeno poreklo, ko pa je pred njo izvedel enega svojih tangov, mu je Nadia Boulanger ponudila nasvet, ki je dokončno spremenil njegovo glasbeno življenje. Piazzolla je bil namreč prepričan, da je njegova prihodnost v svetu klasične glasbe, obisk Nadie Boulanger mu je pa razkril, da se sam najbolj iskreno izraža prav skozi glasbo tanga.

Predvajamo predvsem avtorske skladbe maj znanega slovenskega jazzovskega skladatelja, aranžerja in pihalca Loča Stiploška. Večino svojega življenja je preživel v Nemčiji, v Slovenijo se je vrnil po osamosvojitvi.

Malo manj kot polovico pitne vode pri nas dobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti s v primerjavi z nekraškimi še posebej občutljjivi na onesnaževanje, in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov«, s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in ocenijo občutljivosti za posledice človeškega onesnaževanja. Pri tovrstnih raziskavah postojnskega inštituta je že pred leti začela sodelovati krasoslovka, izr. prof. dr. Nataša Ravbar. Na začetku je nekaj misli posvetila mestu kraških vodonosnikov pri nas, potem pa nadaljevala s podrobnostmi te alternativne metode za boljšo zaščito kraških vodnih virov.

Poslušajte skladbe Marjana Kozine, Sergeja Rahmaninova in Demetrija Žebreta. Tokrat drugič predstavljamo eno najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk – sopranistko Olgo Gracelj. Poslušali jo bomo kot pevko samospevov s klavirskim triom in z orkestrom. Olgo Gracelj, ki je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše, je odlikoval zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.

24. oktobra 2024 so v Mestnem muzeju Ljubljana (na Gosposki ulici 15, korak stran od Križank) odprli razstavo Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani. Več o razstavi in preteklosti, sodobnosti in možnih prihodnostih LGBT skupnosti povesta pisateljica Suzana Tratnik, s Corrine Brenko soavtorica razstave, in sociolog dr. Roman Kuhar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite oddaje in razstave, ki bo na ogled do vključno 23. marca.

Tokrat in naslednjič v krajšem sklopu oddaj predvajamo izbor glasbe z Božično novoletnega koncerta Orkestra Slovenske vojske 15. decembra leta 2024 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Najprej so na sporedu uvertura k Lahki konjenici, zares skladba zlatih priredb za godbe in Suppéjeva najbolj znana skladba. Priredil jo je Alfred Reed. Zatem še ena uvertura, tista k k Straussovem Netopirju – priredil jo je Wil Van der Beek, za konec te oddaje pa še prvi iz venčka vednozelenih Straussovih valčkov – Spomladanski glasovi v priredbi Hansa von Klimenta. Dirigent je Mitja Dragolič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Trio Tempestoso sestavljajo izjemni mladi glasbeniki, ki so svojo študijsko pot po osnovnem glasbenem izobraževanju nadaljevali na uglednih glasbenih ustanovah v tujini, tam pa zdaj tudi večinoma delajo. Klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar v oddaji predstavljajo razloge za študij v tujini, svoje skupno in individialno glasbeno ustvarjanje, povejo pa tudi, kako od zunaj gledajo na domačo glasbeno sceno (kaj jih vleče domov in kaj pravzaprav ne). Vse to ob glasbi Bartoka, Haapanena, Ravela in Tiensuuja, ki so jo v preteklosti izvajali na koncertih v Sloveniji. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je bil urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbenonarodopisnega inštituta.

Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.

Igra slika anatomijo izgubljenega in nesmiselnega mestnega življenja polproletarcev. Kljub temu pa se slušna zgodba ne izgublja v samozadostnem opisovanju, pač pa pronicljivo riše podobo današnjega razvrednotenega sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Aleks Pirkmajer Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mirjana – Vesna Jevnikar Veronika, njena hči – Alja Kapun Violeta, Mirjanina mama – Mojca Ribič Simon, Mirjanin bivši mož – Branko Završan Grozdana, Mirjanina prijateljica – Maja Končar Jakob – Pavle Ravnohrib Ankica, Jakobova žena – Damjana Černe Lucio, Mirjanin in Jakobov kolega – Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 2010.

Glasbena medigra.

Bošnjaški pisatelj, pesnik in scenarist Abdulah Sidran (1944-2024) je leta 2022 objavil knjigo z naslovom Nurija pa pravi. Legednarni scenarist filma Se spominjaš, Dolly Bell? je v njej zbral kratke in kratke kratke zgodbe, utrinke, kolumne, domislice, drobce, ki jih je objavljal na FB, vse pa je začinil z aforizmi o bošnjaški usodi. V Literarnem nokturnu lahko slišite skoraj vse avtorjeve aforizme iz omenjene knjige, bridke in brezkompromisne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevajalec in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte jazzovskih glasbenikov: novega mednarodnega kvarteta saksofonista Jureta Pukla, belgijske zasedbe Ottla, novega kvarteta kitarista Marca Ribota, tria pianista Joeyja Calserazza, pevke Lalah Hathaway ter nemške zasedbe Kuhn Fu.