Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Na FeNS-u so začeli najbolj uspešni glasbeniki. FeNS-a se je v vseh letih udeležilo že več kot 1.500 izvajalcev z več tisoč spremljevalci in podporniki …, med najbolj uspešnimi pevkami, pevci, skupinami so Tinkara Kovač, Eva Černe, Ajda Stina Turek, Lea Sirk, Aleksandra Čermelj, Ylenia Zobec, Eva Boto, Sara Briški Cirman – Raiven, Brigita Šuler, Nastja Gabor, Ditka Čepin, Siddharta, Kingston, Nude, Tina Marinšek (s skupino Ultra), Lara Baruca, Alya, Polona Furlan, Andraž Hribar, Monika Pučelj, Pika Božič, Botri, Foxy teens … Na FeNS-u sodelujejo mladi glasbeniki iz Slovenije, Srbije, BiH, Makedonije, Hrvaške, Črne Gore, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rusije, Belorusije, Kazahstana, Ukrajine, Romunije, Malte, Izraela, Latvije, Litve, Estonije …

Zgodbo je navdihnilo brskanje po zgodovini Maribora, a lahko bi se dogajala v kateremkoli mestu. Jakob je fantič kot vsak drug, v vseh časih. Podi se po mestnih ulicah leta 1532 ali danes. Otrok je vedno otrok. In golobi so prebivali v mestih nekoč in prebivajo danes. Razlika je le v tem, da so nekdaj na mesta prežale drugačne nevarnosti. Jakob iz leta 1532 je deček, ki s pomočjo prijatelja goloba reši mesto pred Turki. Ob zgodbi mesta pa spoznamo, kako lahko deček in golob postaneta zaveznika ter kako pomembna sta pogum in prijateljstvo.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Az adás tartalma: - február 21-e az anyanyelv nemzetközi napja; - Dirnbeck Ferenc alsólendvai plébános latin nyelvű imakönyve; - alkalmi kiállítás az egészség témakörében; - Köztünk élnek: Dulics Margit kosárfonó népi iparművész. Vsebina oddaje: - 21. februar je mednarodni dan maternega jezika; - latinski molitvenik dolnjelendavskega župnika Ferenca Dirnbecka; - priložnostna razstava na temo zdravja; - Med nami živijo: umetnica ljudske obrti v pletenju košar Margit Dulics.

Vabljeni k ogledu.

Znana pravljica v novi hudomušni preobleki nagovarja na sodoben in samosvoj način ter govori o večnih resnicah. Prikazuje spretnost in pogum, ki sta potrebna za zmago nad nevarnostjo. Kdo bo koga – volk kozlička ali kozlička volka? Saj je vse samo igra, a srečen konec kljub temu pomirja.

Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.

Vabljeni k ogledu.

Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.

Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij. Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje. Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.

Na začetku oddaje vas vabimo v Monošter, kjer sta obe krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem z mladinsko predstavo »Iz sveta porabskih pravljic ...« skupaj obeležili praznik slovenske kulture. Pet let je minilo od smrti prekmurskega novinarja, pisatelja in pesnika Ernesta Ružiča, ki je štiri desetletja poročal o prizadevanjih porabskih Slovencev. V Slovenskem domu so se ga spominjali z recitalom iz zadnje, posthumne zbirke. Za konec vas vabimo na Gornji Senik, kjer so že tretjič obudili skupno zimsko opravilo lupanja bučnih semen. Stara šega je pritegnila vse generacije domačinov, ki so med veselim delom tudi zapeli.

V digitalnem svetu, v katerem so podatki dragocenejši od zlata, prežijo nevarnosti, ki jih mnogi niti ne opazijo. Kaj so kibernetski napadi, kdo so njihove žrtve in kako se pred njimi zaščititi? V oddaji Kibernetska varnost, ki so jo pri predmetu ustvarili študentje magistrskega programa Medijske komunikacije na mariborski univerzi, razkrivamo resnične zgodbe žrtev, raziskujemo različne vrste napadov in prisluhnemo strokovnjakom, ki ponujajo rešitve. Odkrijte, kako zaščititi sebe in svoje podatke – ker digitalna varnost ni več izbira, temveč nuja.