Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta, Saint-Saënsa, Griega, Haydna, Glinke, Čajkovskega, Debussyja, Dvořáka, Faureja, Webra, Glazunova, Busonija in Puccinija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nemška pesnica Barbara Köhler je v središče pozornosti vedno znova postavljala žensko ter se spraševala o njeni navzočnosti in o še pogostejši prezrtosti v literaturi. Za njeno poezijo je značilno ironično preigravanje besednih stereotipov, večpomenskosti in (ne)sporazumevanje z jezikom. Pesem, naslovljeno Solo za valček, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira jo dramska igralka Sabina Kogovšek. Posneta je bila leta 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Konec tedna bo na Primorskem in v zamejskem prostoru ponovno zaživela pevska prireditev Primorska poje. V tem letu bo festival že 56-ič. Tako kot v predhodnih letih je tudi v tem število prijavljenih zborov veliko, govori se o več kot 200 slovenskih zborih, in to tako slovenskih kot italijanskih, pa tudi iz drugih slovenskih manjšin, kot na primer s Hrvaške, iz Avstrije ... V oddaji Zborovski panoptikum bosta ta priljubljeni večmesečni dogodek, ki ob koncih tedna obišče številne male in večje kraje po vsej Primorski ter v obmejnem vzhodnem pasu Furlanije - Julijske krajine, opisala predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo ter zborovodja in referent za Primorsko poje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev ETS na italijanskih tleh Manuel Purger.

Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci in nagrajenkami je prejemnica nagrade Prešernovega sklada tudi vizualna umetnica Nika Autor, ki je diplomirala in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, doktorirala pa na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Njena praksa temelji predvsem na eksperimentalnih video in dokumentarnih filmih, filmskih esejih, fotografiji, kolažih, risbah in prostorskih video instalacijah, njena dela pa so bila prikazana na mnogih razstavah in filmskih festivalih tako doma kot v tujini. V središču njenega dela so zamolčane in spregledane zgodbe, prek njih pa raziskuje teme migracij, delavstva, politik spomina. Med drugim je z delom "Novicam se ne odpovemo!" in "Obzornik 63 – Vlak senc" leta 2017 zastopala Slovenijo na Beneškem bienalu. Z umetnico se je pogovarjala Petra Meterc.

Ljudstvo Aka iz srednje Afrike spoznavamo z glasbo, ki spremlja vse njihovo življenje. Vsi pripadniki sodelujejo pri oblikovanju zvočne podobe svojega okolja, ki odraža spoštovanje narave in duhovnega sveta. V neposreden stik z duhovi narave in prednikov stopajo skozi posebne obrede, ki jih vodijo njihovi zdravilci in jih seveda spremlja petje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

... poleg njih pa še prerez arhitekturnega dogajanja v zadnjih dveh letih, razstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije ter avtorski dialog fotografov Aljaža Lavriča in Olje Simčič Jerele. Avtorji prispevkov Matija Mastnak in Lea Širôk, Tina Poglajen, Gregor Podlogar, Ana Lorger in Urška Savič, bralca Lidija Hartman in Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Maks Pust. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Glasbena medigra.

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije in predstavila drugi film, ki ga podpisuje tudi kot režiserka: Mati Mara. V pogovoru s Tino Pogaljen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in neprenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom iz rutine potegnila tudi druge ženske svojih let.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.