Nik Anikis Skušek je magister slikarstva, ki že od zgodnjega otroštva ustvarja in hodi po svoji slikarski umetniški poti, saj je že kot petleten deček zelo jasno povedal svojim staršem, da želi postati slikar. S tem so se strinjali in ga podprli. Že v osnovni šoli je imel razredničarko, ki je učila likovni pouk, nato je šel na umetniško gimnazijo in akademijo, potem pa se mu je odprla možnost, da gre študirat v Firence, in je tudi tam dokončal akademijo. Starši so ga vseskozi izdatno podpirali, saj vse skupaj ni bilo »mala malica«, kot pravi sam. Nik je zato hvaležen, da je slikarstvo postalo njegov poklic, s katerim se lahko preživlja. Njegova pot pa je lahko tudi spodbuda vsem tistim, ki se kljub nadarjenosti bojijo negotove slikarske prihodnosti. Nik Anikis Skušek je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Frazem, da slišimo travo rasti seveda poudarja neko pretiravanje ali ironijo. Je pa tudi odlična iztočnica za naš nevronski potep v svet otorinolaringologije. … kako dobro lahko slišijo naši možgani in ali obstajajo tudi posamezniki, ki so v tem res neverjetno dobri? Napnite ušesa! V čudoviti možganski svet je z Mojco Delač tokrat zavila doc. dr. Nina Božanić Ubrančič.

Toba Ade-Balogun nas v torkovem Drugem pogledu odpelje v afriško državo, ki meji na Benin, Niger, Čad in Kamerun, Gvinejski zaliv pa je njen izhod na morje. Iz Nigerije je naš tokratni sogovornik. Kako ga je njegova življenjska pot prek študija v Veliki Britaniji pripeljala do Slovenije, pa izveste v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Bilo je na samem vrhuncu zime, ko se je skupina učencev nekega učitelja odpravila na pot skozi gorsko dolino. Zares je bil zelo hladno in vse tri učence je skrbelo za zdravje učitelja, ki ni bil več najmlajši. Čeprav jih je skrbelo, da bi morda zbolel, si mu nihče ni upal reči, naj se bolj obleče. Končno se je eden izmed učencev opogumil in dejal: »Učitelj, ni prav, da nimaš primerne zaščite pred tem vremenom. Vsi se strinjamo,« je še dejal in pogledal proti preostalim učencem, kot da bi pri njih iskal podporo, »da bi bilo prav, da bi ti poiskali lep krzneni plašč, ki bi te grel.« Učitelj je razumel namene učencev, vendar je hkrati želel, da spoznajo še pomembnejšo lekcijo trenutka. Čeprav je udobje nekaj dobrega, pa če ga tukaj in zdaj ne občutimo, ni vredno obupovati zaradi tega. Prav tako jim je želel pokazati, kako se lahko prilagodijo vsemu, kar življenje prinaša, ampak njegove besedo so naletele na gluha ušesa. Učenci so vztrajali: »Ne, učitelj, to ni prav. Spoštujemo tvojo skromnost, ampak res bi ti prav prišel lep in topel plašč. Sicer lahko še umreš od mraza in kaj bo potem z nami. Dovoli nam, da ti ga kupimo.« Ko so se tako pogovarjali, so hodili mimo velike reke in nenadoma so zagledali na reki plavati plašč – prav tak, kot so ga imeli v mislih. Eden izmed učencev je vzkliknil: »Poglejte, čudež! Naše molitve so uslišane. Kakšno srečo imamo!« Učenci so vztrajali, naj učitelj pograbi plavajoči plašč in učitelj je na prigovarjanje končno zakoračil v mrzlo reko. Učitelj se je približeval plašču, ko ga je kar naenkrat nekaj povleklo v vodo in že ga je tok odnašal. Učenci so bili v šoku, saj je bilo očitno, da se učitelj z nečim bojuje. Eden je zaklical proti njemu: »Je vse v redu!? Kaj se dogaja? Učitelj, spusti vendar plašč, sicer boš še utonil!« Od daleč so tedaj zaslišali učiteljev glas, ki je zaklical nazaj: »Jaz ga že hočem spustiti, ampak to ni plašč! Je rjavi medved… In on je tisti, ki noče spustiti!« Pogosto smo ljudje prepričani, da bi nas napredovanje, drugačna služba, boljša obleka, nov avto ali novo stanovanje končno zares naredilo srečne in uresničene. Nekaj nam manjka, morda želimo uresničiti pričakovanja drugih, ki pravijo, da bi tisti 'krzneni plašč' dokončno rešil našo stisko. A kaj ko nas lahko naše prizadevanje, da bi pograbili ta dosežek, tako prevzame, da pozabimo na vse dobro, ki ga uživamo že ta trenutek. Preden se poženemo v nevarne vode, razmislimo, ali je res naša sreča odvisna od pridobljenega 'plena'.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. " Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki jih je na rob družbe postavil sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za Štajersko osebnost leta 2024.Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Centri za socialno delo od danes sprejemajo vloge za uveljavljanje pravic iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Oddati jih je mogoče v vseh enotah CSD po Sloveniji. Začetek izvajanja zakona je predviden s prvim julijem, prinaša pa dolgotrajno oskrbo na domu, storitvi za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. V oddaji tudi: - Ruska in ukrajinska delegacija v Carigradu na nadaljevanju pogovorov. - Po zmagi Nawrockega na poljskih predsedniških volitvah iz Evrope želje po nadaljnjem sodelovanju. - Predlagatelji interpelacije ministru Poklukarju očitajo nadaljevanje politizacije policije.

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Papež Leon XIV., ki so ga kardinali na konklavu za naslednika pokojnega Frančiška izvolili v četrtem glasovanju, je prvi papež Američan in prvi, ki je iz reda avguštincev. Je tudi prvi papež, rojen po drugi svetovni vojni. Čeprav so njegova stališča do nekaterih žgočih vprašanj, ki tarejo sodobno Cerkev, še vedno precejšnja neznanka, je takoj po izvolitvi pokazal, da bo ubiral svojo pot. Nadaljeval bo sicer delo svojega predhodnika, toda drugače, po svoje. Kakšen človek je Robert Francis Prevost, matematik, misijonar, duhovnik, škof in kardinal? Kateri bodo največji izzivi njegovega pontifikata? Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V teh dneh mineva 30 let od ustanovitve Centra za promocijo turizma, predhodnika današnje Slovenske turistične organizacije, ki zadnja 3 desetletja sistematično trži slovenski turizem. V tem času so v turizmu naredili pomembne promocijske in razvojne korake. Slovenija je postala prva zelena destinacija na svetu, na globalnem turističnem zemljevidu pa se je uveljavila kot varna, trajnostno naravnana in avtentična destinacija za butična doživetja, ki navdušuje obiskovalce z vsega sveta. A pred nami so še številni izzivi. Zaostajanje ponudbe za zeleno obljubo, nizka dodana vrednost panoge, zagotavljanje kadrov, digitalizacija, pa tudi prilagajanje zunanjim dejavnikom, kot so zunanjepolitični konflikti, vojne, podnebne spremembe in druga tveganja, ki vplivajo na turistične tokove. Kako jih bomo reševali, v današnjem Studiu ob 17.00. Gosti: Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj, Direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, Profesorica na fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem Maja Uran Maravić Predsednik Združenja hotelirjev Gregor Jamnik.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nekateri otroci zvečer nočejo spat. Zavidajo sovam, ki so budne ponoči … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Čestitamo Geoparku Karavanke, ki povezuje občine na obeh straneh Karavank in je za živo kulturno dediščino in čezmejno sodelovanje dobil tokratno Kugyjevo nagrado. V beneški Sloveniji se poklonimo zadnjima »čedermacema«, ki sta se poslovila maja in sta s svojim delom pustila neizbrisen pečat. Ustavimo se v vasici Slivno v občini Devin Nabrežina, kjer so slovesno odkrili table z ledinskimi in hišnimi imeni. Spregovorimo o težavah, ki jim imajo nekateri jusi - agrarne skupnosti-, pomembne za Slovence v Italiji . V Monoštru se pridružimo praznovanju 20 letnice delovanja domačega komornega zbora in vas povabimo k obisku portala MMC RTV za Slovence zunaj meja države, zdaj poimenovanega Rojaki.

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nina Medved (1989) je pesnica, prevajalka, fotografinja in kulturna organizatorka, nagrajena z mednarodno listino Pont za perspektivne književne ustvarjalce (2021). Je tudi avtorica pesniškega prvenca Drseči svet (JSKD, 2020), nominiranega za najboljši prvenec, ki je pred kratkim izšel v nemškem prevodu. Lani je izdala novo pesniško zbirko z naslovom Rodna doba. V njej se seli skozi prostore in pesmi, kot bi skozi fotoaparat gledala na razne izkušnje materinstva, rast in škodo, ki ju to obdobje oblikuje v njej, oblike dediščine in "rodnosti", preobrazbo intime in jezika posameznice in para, subverzivnost otroške igre, pri tem pa prehaja od svetlih tonov do tesnobe in otopelosti, ki se le previdno znova otopli. Izbrali smo nekaj njenih pesniških posnetkov otrok, ki jih povezujejo otroške igre. Interpretka Alja Krhin, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.