Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Sonatina v d-molu Christiana Ritterja, Concerto a 4, op. 7/2 Giovannija Henrica Albicastra, Nesrečnik! O sanje – recitativ in koncertna arija za tenor in orkester, K. 431/425b Wolfganga Amadeusa Mozarta in Klavirski trio št. 2 v G-duru, op. 1/2 Ludwiga van Beethovna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Predvajamo Temo in 21 variacij na staro angleško pesem The Black Joke Muzia Clementija in uverturo k operi Seviljski brivec Gioacchina Rossinija.

Slovenska pesnica Ada Škerl je leta 1949 izdala svoj pesniški prvenec Senca v srcu. Zbirka je bila deležna zelo odklonilnih kritik, saj je govorila o intimnih ljubezenskih občutkih ter bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Ada Škerl je kot pesnica potem skorajda obmolknila in do konca življenja objavila samo še eno zbirko. Pesem Torzo ljubezni je iz omenjene sporne zbirke. Interpretira Vesna Jevnikar.

Na sporedu Romanca za violino in klavir, op. 4 Fritza Kreislerja, Praznična simfonija v E-duru, op. 6 Bedřicha Smetane, Variacije na Beethovnovo temo za dva klavirja, op. 35 Camilla Saint-Saënsa, Phoenix za flavto in orkester Anžeta Rozmana, Capriccio za klarinet in harfo, op. 43 Alberta Lemelanda in Mar Saba – simfonična pesnitev Marka Mihevca.

Angleški baročni mojster John Blow se je rodil sredi sedemnajstega stoletja in je bil deset let starejši od svojega slavnega sodobnika Henryja Purcella. Že v mladih letih je zaslovel kot najpomembnejši angleški glasbenik, pozneje pa je obveljal za enega največjih skladateljev obdobja po ponovni vzpostavitvi monarhije.

V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevko Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V ponedeljek, 2. junija, se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80. obletnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi inštitutskih raziskav in raziskovalnih prebojev na bregu Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji na inštitutu pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem izmed osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v enega malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Ne nazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav ob pomoči metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars

Poslušajte arije Giuseppa Verdija, Petra Iljiča Čajkovskega, Giacoma Puccinija in Danila Švare ter samospeve Benjamina Ipavca, ki jih izvaja sopranistka Vanda Gerlovič. Predstavljamo slovensko sopranistko Vando Gerlovič, eno najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja. Rodila se je 25. maja 1925 v Brežicah. Njen glas je bil mehak dramski sopran. Na opernih deskah je poustvarila številne klasične sopranske vloge, predvsem plemenite in trpeče operne junakinje, posebej pa se je uveljavila z liki demonskih in negativnih junakinj. Njene operne stvaritve so bile vrhunske, tako muzikalno kot igralsko izdelane do podrobnosti. Umetnica je preminila 22. novembra 2001 v Ljubljani. Pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija je leta 2009 izšla portretna plošča z opernimi arijami in monologi sopranistke Vande Gerlovič, ki jih je v 50. in 60. letih 20. stoletja posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, Orkestrom Slovenske filharmonije ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana. V izvedbi sopranistke Vande Gerlovič poslušajte v prvi oddaji arije Santuzze iz Cavallerie rusticane Pietra Mascagnija, Ifigenije iz opere Ifigenija na Tavridi Christopha Willibalda Glucka, Donne Anne iz Don Giovannija Wolfganga Amadeusa Mozarta in Leonore iz Fidelia Ludwiga van Beethovna.

Nosorog mirno stoji zadaj v meglici, nekaj metrov pred njim pa par z otrokom v naročju pozira kot za družinsko fotografijo v studiu. Le da se vse dogaja sredi kenijske puščave. V kader od zgoraj vstopa žarnica na kablu, kot bi visela s stropa. Prisoten je občutek, da smo hkrati zunaj in znotraj. Svetovno priznani angleški fotograf Nick Brandt je v seriji Napočil bo dan v Zimbabveju, Boliviji, Jordaniji, na Fidžiju in v Keniji v svoj objektiv lovil prizore, ki tako ali drugače opozarjajo na ekološko katastrofo – na živali, ki so zaradi krivolova ali uničevanja njihovega naravnega okolja postale begunke, pa ljudi, ki jim na primer dvig gladine grozi, da jim bo voda pogoltnila dom. Ob tem ves čas opozarja na zapletenost odnosov med ljudmi in živalmi. Če bi rekli, da so njegovi prizori svarilo, kako uničujoče so podnebne spremembe za svet, bi s tem opisali le del njegovega sporočila. Je okoljevarstveni fotograf? Lahko rečemo, da delno. Spet drugi najprej izpostavijo, da je leta 1996 režiral megaproračunski razvpiti videospot za pesem Earth Song Michaela Jacksona, katerega osrednja téma je prav tako ekološka. Toda na koncu so vse to le take in drugačne oznake, ki se jim sam, če je le mogoče, izogiba. In res, sporočil v njegovih fotografijah je veliko, gledamo jih lahko na sto in en način. Globalno fotografsko serijo Nicka Brandta Napočil bo dan, sestavljeno iz več poglavij, si vse do 7. septembra lahko ogledamo na dveh velikih razstavah v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija v Ljubljani. Nam pa ga je, sicer na daljavo, uspelo zvabiti pred radijski mikrofon.

Sloviti kanadski trobilni kvintet Canadian Brass nepretrgano poustvarja že vse od daljnega leta 1970, ko ga je v Torontu ustanovilo pet izjemnih trobilcev iz Kanade in Združenih držav Amerike. V petih desetletjih poustvarjanja in ustvarjanja je zasedba izdala več kot 130 nosilcev zvoka ali slike, njena zasebna knjižnica pa šteje okoli 600 izvirnih del in aranžmajev, zloženih posebej zanjo. Za predvajanje smo tokrat pripravili izbor posnetkov z zgoščenke Angleška renesančna glasba, ki jo je leta 1990 izdala založba CBS Records International. Kvintet Canadian Brass so tedaj sestavljali trobentarja Ronald Romm in Frederic Mills, hornist David Ohanian, pozavnist Eugene Watts in tubist Charles Daellenbach.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

10. septembra 2023 je bila v Slovenski filharmoniji krstna izvedba opere Srečanje Vida Ožbolta, kmalu zatem pa so delo mladi glasbeniki, združeni prav za to izvedbo, v Studiu 26 Radia Slovenija posneli tudi za arhiv. Avtor dela (libreta in glasbe) je Vid Ožbolt, ki je tudi angažiral glasbenike, organiziral izvedbo skladbe ter v izvedbi tudi sodeloval kot dirigent. Svoj ustvarjalni proces je predstavil prejšnji teden, ta teden pa v oddaji poslušamo še tretji, četrti in peti del opere Srečanje ter epilog. Slikar Franc … Peter Grdadolnik Barbara … Antea Poljak Ženska … Tina Debevec Dragoš Moški … Domen Vurnik Priložnostni komorni orkester so sestavljali: Katja Ferenc, Lara Ramšak, Lan Meden, Rahela Češarek, David Tretjak, Luka Zapušek, Januš Suša, Martin Pinter, Tilen Zlatnar, Sara Bajc, Neža Tovšak, An Černe, Timotej Willewaldt, Maša Stopar, Manca Kosmač, Patricija Malovrh Mlačnik, Nuša Planinc in Manca Kukovič.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predstavljamo Serenado za godala Benjamina Ipavca v transkripciji za klavir štiriročno, baletno pantomimo Možiček Josipa Ipavca v orkestraciji Kruna Cipcija in Polonezo za klavir Benjamina Ipavca.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Leta 1979 je radijska ekipa obiskala Luče v Savinjski dolini in nastala je vrsta posnetkov večglasnega petja, pa tudi plesnih viž, zaigranih na citre, ki so jih v Savinjski dolini že davno vzeli za svoje. Poslušamo torej, kako so peli in igrali takrat, sicer pa so ravno v teh krajih izročilo v skoraj nespremenjeni obliki ohranili živo dlje, kot marsikje drugje.

Kar je Jean Sibelius za Finsko, je Edward Elgar za Anglijo: oba skladatelja sta svoji državi dala njej lasten nacionalni glasbeni jezik. S svojo suito Lemminkäinen nas Sibelius popelje v svet finskih legend. Pripoveduje o dogodivščinah mladega, živahnega junaka v glasbi, ki je tako strastna kot iskrena. V violinskem koncertu Edwarda Elgarja se kažejo vrednote viktorijanske Anglije – globoke, romantične, plemenite. Violinist Frank Peter Zimmermann, splošno priznan zaradi svoje izjemne muzikalnosti, izvaja koncert pod vodstvom Dime Slobodenjuka.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025

Nina Medved (1989) je pesnica, prevajalka, fotografinja in kulturna organizatorka, nagrajena z mednarodno listino Pont za perspektivne književne ustvarjalce (2021). Je tudi avtorica pesniškega prvenca Drseči svet (JSKD, 2020), nominiranega za najboljši prvenec, ki je pred kratkim izšel v nemškem prevodu. Lani je izdala novo pesniško zbirko z naslovom Rodna doba. V njej se seli skozi prostore in pesmi, kot bi skozi fotoaparat gledala na razne izkušnje materinstva, rast in škodo, ki ju to obdobje oblikuje v njej, oblike dediščine in "rodnosti", preobrazbo intime in jezika posameznice in para, subverzivnost otroške igre, pri tem pa prehaja od svetlih tonov do tesnobe in otopelosti, ki se le previdno znova otopli. Izbrali smo nekaj njenih pesniških posnetkov otrok, ki jih povezujejo otroške igre. Interpretka Alja Krhin, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Vince Mendoza je med najbolj karizmatičnimi in iskanimi sodobnimi aranžerji in dirigenti. Sloviti ameriški dirigent in aranžer je v svoji neverjetni karieri pisal skladbe in priredbe za zvezde, kot so Björk, Gregory Porter, Al Jarreau, Diana Krall, Melody Gardot, Sting in Joni Mitchell. Je eden najbolj cenjenih in iskanih džezovskih komponistov na svetu.