V Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Z afriške celine prihaja nova sogovornica oddaje Drugi pogled Matildah Zulu. Njena domovina je Zambija, zadnjih nekaj let živi v Turčiji, točneje v Carigradu, od koder jo je pot novembra lani vodila v Zagorje ob Savi. Kako se je znašla tam? Odločila se je sodelovati v prostovoljskem projektu, v okviru katerega bo pol leta sodelovala pri aktivnostih v tamkajšnjem mladinskem centru ter pomagala učiteljem na eni od zagorskih šol. V nadaljevanju z avtorico oddaje Andrejo Gradišar o tem, kako so Zambijko sprejeli v Zasavju, katere afriške igre je naučila otroke ter kaj bi se rada naučila v Sloveniji.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno -zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku, ki je bil na enem koncu parka in ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale znotraj pasti. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »To je pa res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Vseeno se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko vas čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvale vreden, ampak želve živijo po mnogih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov teh želv nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko z vašim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je na želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, ter dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne celotnega sveta naenkrat, to bi bilo skorajda nemogoče. Lahko pa po malo spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo naenkrat. Tudi v današnji dan se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko danes naredimo spremembo. Ker jo, in zavestno se lahko odločimo, da delamo spremembe na bolje.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne se v Nemčiji spominjajo nacionalsocialističnega režima, iz raziskave v raziskavo pa je več tistih, ki menijo, da bi morali pod spominom na nacistične grozote potegniti črto. Kultura spomina vedno bolj bledi. Nemčija letos tudi ne načrtuje vsedržavnega javnega zaznamovanja obletnice. Pripravljenost na soočenje z nacistično preteklostjo je bila v Nemčiji vedno obotavljiva. Molk pa se po več desetletjih preobraža v pozabo in obujanje nostalgije po časih diktature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Prevzetni vodnjak ostane sam … Pripoveduje: Tone Gogala. Napisal: Evgenij Mink. Prevedla: Ana Sadikov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Enourna oddaja, slišite jo lahko vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati življenje rojakov v sosednjih državah. Z raznovrstno dejavnostjo na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju poskušajo številni posamezniki in društva v Furlaniji - Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju, Istri, na Reki, v Gorskem kotarju, Zagrebu in Medžimurju ohraniti in okrepiti slovensko identiteto. Predstavljamo njihove življenjske zgodbe, spremljamo politično, kulturno in glasbeno delovanje ter društveno dejavnost in vam poskušamo približati kraje, na katerih je avtohtona slovenska narodna skupnost pustila pečat.

V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela Neli Filipić za zbirko kratkih zgodb Srečni konci. V zbirki najdemo slogovno raznovrstna besedila, tudi kratke kratke zgodbe. Za Literarni nokturno smo izbrali zgodbo Za vedno – minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.