Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo Sonato da camera za violino in klavir Franca Šturma, Simfonijo med klavirjem in orkestrom Primoža Ramovša, Improstrastro za klavir in džezovski orkester Alda Kumarja ter skladbo Krik smrti za rog in orkester Vita Žuraja.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu pavana Semper Dowland semper dolens Johna Dowlanda, Concerto grosso v G-duru, op. 3/3 Georga Friedricha Händla, Pastorala v štirih delih, BWV 590 Johanna Sebastiana Bacha, Sonata v F-duru Antonia Lottija in Capriccio v A-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo, ZWV 185 Jana Dismasa Zelenke.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu uvertura k operi La Clemenza di Tito Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 145 Franza Lachnerja.

Veliki češki romantični pesnik Karel Hynek Mácha je pesem Maj napisal leta 1836. Prevajalec Dušan Ludvik, interpret Gregor Zorc.

Na sporedu Kanon, št. 8 iz drugega zvezka Liričnih skladb za klavir, op. 38 Edvarda Griega, Klavirski kvintet v g-molu, op. 30 Aleksandra Tanejeva, Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega, Fantazija za violino in harfo, op. 124 Camilla Saint-Saënsa, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Feruccia Busonija, Simfonija št. 1 v D-duru Charlesa Gounoda in Capriccio za es klarinet in harfo Igorja Krivokapića.

Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.

Prva oddaja ob 80-letnici Big Banda RTV Slovenija prinaša džezovski izsek iz njegovega bogatega opusa.

Spletni Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji ponuja veliko podatkov o naravnih nesrečah, ki so prizadele slovensko ozemlje v zadnjih petsto in več letih. O atlasu, ki nam je lahko v pomoč pri načrtovanju posegov v okolje, se je januarja lani z dr. Rokom Cigličem, znanstvenim sodelavcem Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pogovarjal Tomaž Gerden.

Poslušajte sopranistko Nado Vidmar kot koncertno pevko v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester. Tokrat predstavljamo slovensko operno in koncertno solistko 20. stoletja Nado Vidmar v izvajanju samospevov in skladb za glas in orkester slovenskih skladateljev o uporu in boju za svobodo. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj potem pa je odšla v partizane, kjer je sodelovala v partizanskem gledališču, nato pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Nada Vidmar je bila od leta 1945 do 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in je nastopila v več kot 40 operah. Nastopila je tudi v večjih vokalno-instrumentalnih delih. Iz zbirke slovenskih samospevov bomo v njeni izvedbi poslušali samospeve Lucijana Marije Škerjanca, Slavka Osterca, Dragotina Cvetka, Karola Pahorja, Janeza Kuharja, Marjana Kozine, Svetozarja Marolta Špika in Pavla Šivica, spremljali jo bodo pianista Lucijan Marija Škerjanc in Pavel Šivic ter Simfonični orkester RTV Ljubljana pod taktirko Kruna Cipcija.

V maju bosta v Ljubljani dva velika mednarodna glasbena dogodka. Program Ars bo prvič gostil mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, najprestižnejši forum za sodobno glasbo, najboljši mladi jazzovski glasbeniki pa bodo s koncertoma zaznamovali 60-letnico Evroradijskega jazzovskega orkestra. V tokrat bolj glasbeno obarvani oddaji z našimi uredniki predstavljamo dogajanje, povezano s tema dogodkoma.

Izbor posnetkov z zgoščenke Izvirna glasba za trobila 19. stoletja, ki jo je leta 1990 posnel sestav The London Gabrieli Brass ensemble pod vodstvom Christopherja Larkina. V 19. stoletju je nastalo relativno malo izvirnih skladb za takšne ali drugačne trobilne zasedbe. Tovrstna dela so po večini nastala za posebne priložnosti ali sestave, največkrat pa so jih izvajali kar na prostem. Tak primer predstavlja tudi osem koračnic za trobento, tri rogove in pozavno Luigija Cherubinija, ki jih je leta 1814 v Parizu zložil za lovski regiment Pruske kraljeve garde. Koračnice je pri Cherubiniju naročil polkovnik Von Witzleben, vodja združene garnizije avstrijske in pruske vojske, ki je spomladi tega leta zasedla Pariz in tako Napoleonu zadala še zadnji udarec pred izgnanstvom. Predvajamo še tri krajša trobilna dela Jeana Sibeliusa in Nokturno za štiri rogove Nikolaja Rimskega - Korsakova.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

28. februarja in 1. marca je v Slovenski filharmoniji potekal finale Mednarodnega tekmovanja Festivala Ljubljana, na katerem so se letos pomerile trobilne zasedbe – kvarteti in kvinteti. Sestavi so se na tekmovanje prijavljali do prvega novembra lani, sledil je predizbor, potem pa še polfinale in finale, kjer je nastope najboljših šest poslušala žirija v sestavi: Branimir Slokar, Reinhold Friedrich, Nina Šenk, Radovan Vlatković in Andreas Martin Hofmeir. Posnetke finala poslušamo v treh oddajah Nove glasbene generacije, in sicer: 21. 4. 2025: Kaiser Ensemble, Kvartet Iberica 28. 4. 2025: Quatuor Ellius, Kolumbijski trobilni kvintet 5. 5. 2025: Trobilni kvintet Les Brasseurs, Kvintet KamBrass

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Poslušamo raznovrstne pesmi in viže, ki so leta 1978 zapolnile oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri so sicer govorili o delu na polju, vendar se je vsebinsko navezovala na vse mogoče dejavnosti, povezane z delom: od dela samega pa do zabave in veselja po opravljenem delu. Večina zapisov pesmi in viž je iz Zagorice v Dobrepolju na Dolenjskem.

Premisleki ob peti obletnici koronavirusne bolezni.

4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985

Glasbena medigra.

Nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela Neli Filipić za zbirko kratkih zgodb Srečni konci. V zbirki najdemo slogovno raznovrstna besedila, tudi kratke kratke zgodbe. Za Literarni nokturno smo izbrali zgodbo Za vedno – minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.

Zakir Hussain se je za vedno poslovil 15. decembra lani, star 73 let. Oddajo Jazz avenija namenjamo njegovi glasbi. Indijski predsednik vlade Narendra Modi je zapisal, da je bil Hussain resnični genij, ki je odločilno spremenil svet indijske klasične glasbe, John McLaughlin pa je zapisal, da v njegovih rokah ritem postane čaroben.