Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Poje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

31. maja lani je v Avditoriju Artura Toscaninija v Torinu potekal koncert Nacionalnega simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije (RAI) in violinista Franka Petra Zimmermanna. Koncert je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu pa sta bila Concerto gregoriano Ottorina Respighija in Simfonija št. 1, 'Titan', Gustava Mahlerja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V mesecu maju se posvečamo ciklu nemškega humorja. Objavljamo zabavni kratki zgodbi Poroka in Trdni sklepi, ki ju je napisal leta 1867 rojeni nemški pisatelj Ludwig Thoma. Za njegovo pisanje je značilno realistično, hkrati pa tudi satirično slikanje bavarskega vsakdana in političnih dogodkov tedanjega časa. Avtor je najbolj znan po avtobiografsko obarvani zbirki pobalinskih dogodivščin, v kateri opisuje dogodke iz obdobja svojega šolanja. Iz te zbirke sta tudi omenjeni zgodbi. Prevajalka Martina Žalig, interpret Brane Grubar, režiser Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.

pojejo odlomke Shermana, Richarda Straussa, Masseneta, Mozarta, Rossinija, Chapíja, Verdija in Puccinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetka s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je 10. aprila lani nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA Jacoba Mühlrada. Švedski skladatelj mlajše generacije je navdih za svoje novo delo, ki sta ga družno naročila Simfonični orkester Švedskega radia in institucija Berwaldhallen, našel v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.

V aprilu je bila obletnica smrti Dietricha Bonhoefferja, nemškega teologa in pastorja. Rodil se je v ugledni meščanski družini, starši so pripadali Luteranski cerkvi. Kdo je bil ta mož, ki ga je hoja za Kristusom, kakor jo je sam razumel, pripeljala na vislice zaradi zarote proti Hitlerju?

Francoski skladatelj Louis Vierne je za orgle ustvaril pomemben opus del in je bil poleg Charlesa Marije Widorja in Alexandra Guilmanta eden glavnih predstavnikov simfonične orgelske glasbe. Napisal je šest obsežnih orgelskih simfonij. Četrta v g - molu je nastala leta 1914.

France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.

Dobrodošli pri spremljanju tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.

Alexander Granach se je rodil 18. aprila 1890 kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek. Alexander je kmalu odkril svoj pravi poklic igralca. Pridobil je štipendijo za Igralsko šolo Maxa Reinhardta v Berlinu in že med študijem dobival manjše vloge. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Berlinsko gledališče in veljal za enega najbolj znanih in najbolj priljubljenih igralcev svojega časa. Leta 1933 je zaradi judovskega rodu emigriral, najprej v Švico, pozneje v Varšavo. V Sovjetski zvezi je bil leta 1936 dejaven kot predavatelj in pisec, tudi soustanovitelj judovskega akademskega gledališča v Moskvi. Med stalinističnimi čistkami leta 1937 so ga aretirali. S posredovanjem prijateljev je zbežal v Švico. Leta 1938 je bil prisiljen emigrirati v Združene države Amerike. Angažiran je bil v judovskem gledališču v New Yorku, v emigrantskem gledališču v Los Angelesu, zaslovel pa je kot filmski igralec. Z vlogama v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo se je zapisal v filmsko zgodovino. V Združenih državah je začel pisati svojo avtobiografijo, ki je izšla postumno leta 1945 v visoki nakladi in še vedno doživlja ponatise. Avtorica scenarija in prevajalka Alenka Novak, igralec Primož Pirnat, bralca Igor Velše in Mateja Perpar, glasbena oprema Luka Hočevar, tonska izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.

Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je za osnovo svojega drugega godalnega kvarteta “Kje si bil?” vzel pet slik umetnika Roberta Motherwella, utemeljitelja abstraktnega ekspresionizma.

Pesniško knjigo – mogoče pesnitev? – Andreja Medveda z naslovom 'Favnovo popoldne – vrtovi Edna' sestavlja sto trivrstičnic, ki v zanosnem ritmu postavljajo pred bralca oziroma poslušalca neskončen niz razdrobljenih podob oziroma vprašanj. Prvo tretjino smo izbrali za Literarni nokturno. Uvaja jo razpoloženjski verz 'Empty spaces, abandon places' - Prazni prostori, zapuščeni kraji. Intepret Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.