Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsebine Televizije Slovenija, ki obeležujejo slovenski kulturni praznik.
24 epizod
Vsebine Televizije Slovenija, ki obeležujejo slovenski kulturni praznik.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
41 min 3. 3. 2026
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: scenaristko in režiserko Petro Seliškar, mojstrico sodobnega dokumentarnega filma z vizijo, v kateri sta umetnost in etika pogleda neločljivo prepleteni, skladateljico Petro Strahovnik, ki v svojih imerzivnih zvočnih okoljih razmišlja tudi o duševnem zdravju, družbenih stigmah, identiteti, odgovornosti in empatiji, ter dramsko igralko Tino Vrbnjak, ki soustvarja režijske koncepte, oblikuje igralske partiture, premika kanonske like v sedanjost in s svojim mislečim telesom prevzema odgovornost do partnerjev, besedila in gledalcev.
2 min 13. 2. 2026
Predstavljamo dobitnika Prešernove nagrade za leto 2026: industrijskega oblikovalca in arhitekta Saša Janeza Mächtiga, ki je globalno znan po znamenitem kiosku K67, njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom, ter plesalko in koreografinjo Matejo Bučar, ki je s svojim večmedijskim opusom unikum v slovenskem prostoru.
13 min 10. 2. 2026
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino, vizualno umetnico Jasmino Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj in pesnico Ano Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj pomeni biti človek.
10 min 9. 2. 2026
Vsebine Televizije Slovenija, ki obeležujejo slovenski kulturni praznik.
56 min 8. 2. 2026
Tudi v letu 2026 je Upravni odbor Prešernovega sklada podelil vseh osem nagrad za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta industrijski oblikovalec in arhitekt Saša Janez Mächtig, ki je mednarodno znan po znamenitem kiosku K67 – njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom –, ter plesalka in koreografinja Mateja Bučar, ki je s svojim večmedijskim opusom unikum v slovenskem prostoru. Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo: režiser in direktor fotografije Gregor Božič, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino; vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj; pesnica Ana Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pa tudi o tem, kaj pomeni biti človek; scenaristka in režiserka Petra Seliškar, mojstrica sodobnega dokumentarnega filma z vizijo, v kateri sta umetnost in etika pogleda neločljivo prepleteni; skladateljica Petra Strahovnik, ki v svojih imerzivnih zvočnih okoljih razmišlja tudi o duševnem zdravju, družbenih stigmah, identiteti, odgovornosti in empatiji; ter dramska igralka Tina Vrbnjak, ki soustvarja režijske koncepte, oblikuje igralske partiture, premika kanonske like v sedanjost in s svojim mislečim telesom prevzema odgovornost do partnerjev, besedila in gledalcev.
37 min 7. 2. 2026
Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.
61 min 8. 2. 2025
Prenosu državne proslave, ki se bo zaključil z interpretacijo Zdravljice vseh nastopajočih, bo sledila oddaja Odmev Zdravljice. V preddverju Gallusove dvorane se bosta voditeljici Meta Česnik in Nataša Mihelič pogovarjali z različnimi sogovorniki in sogovornicami s področja kulture in umetnosti, tudi tistimi, ki pri svojem delu povezujejo znanost in umetnost, kar je letošnja osrednja tema proslave. Del oddaje bomo posvetili letošnjim nagrajencem, pogledali bomo v zakulisje nastajanja proslave ter se pozanimali, kje in kako hranijo dragocene Prešernove rokopise.
33 min 7. 2. 2025
Proslava režiserja Primoža Ekarta z naslovom V jezik so zapisane sanje temelji na ideji povezovanja umetnosti in znanosti, ki izhajata iz istega temelja, iz jezika. V ospredju prvega dela proslave bo zgodovinsko srečanje pesnika Franceta Prešerna in jezikoslovca Matije Čopa, ki je bilo ključno za razvoj slovenske kulture v 19. stoletju. Drugi del bo predstavil izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa po Čopovi smrti, med katerim ga je Čop spodbudil k ustvarjanju, kar je vodilo do nastanka Krsta pri Savici. Tretji del pa se bo ukvarjal z vprašanjem, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. Umetniški program bo tako prepleten s podeljevanjem Prešernovih nagrad Dragici Čadež in Draganu Živadinovu ter nagrad Prešernovega sklada Niki Autor, Grupi Ee, Tomažu Gromu, Nataši Kramberger, Nini Rajić Kranjac in Juliju Zorniku. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo predstavljeni tudi z videoportreti. Proslava se bo zaključila z interpretacijo Zdravljice, ki bo tokrat združila vse nastopajoče. Slavnostni govor bo imela predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj.
79 min 7. 2. 2025
Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
44 min 8. 2. 2024