Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Podoba podobe, monotematska oddaja o likovni umetnosti, je oddaja, ki kritično in strokovno reflektira sodobno domačo likovno ustvarjalnost, spremlja pa tudi stroko - od varstva kulturne dediščine do restavratorstva.
29 epizod
Podoba podobe, monotematska oddaja o likovni umetnosti, je oddaja, ki kritično in strokovno reflektira sodobno domačo likovno ustvarjalnost, spremlja pa tudi stroko - od varstva kulturne dediščine do restavratorstva.
Njihovo delo vključuje čut za estetiko, pripoveduje zgodbe, dokumentira zgodovinske trenutke, odpira družbena vprašanja, zabava ali samo provocira. V oddaji smo se pogovarjali z legendarnim fotografom Tonetom Stojkom, ki je v objektiv fotoaparata ujel vse ključne dogodke zadnjih desetletij: od študentskih gibanj leta 1968 do slovenske pomladi in novih protivladnih protestov. O tem, kakšni so obrazi vojne, sta spregovorila fotografa Manca Juvan in Matic Zorman. Inovativne pristope na področju fotografije pa sta predstavila Aleksandra Vajd in Lucija Rosc. Avtorica: Nataša Žunić
25 min 6. 3. 2025
Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.
23 min 20. 2. 2025
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Odločitev o uvedbi kulturnega praznika je bila sprejeta že pred koncem druge svetovne vojne, v osvobojenem Črnomlju. Prve nagrade, sprva še za znanost in umetnost, pa so podelili leta 1947. Kdo vse jih je v skoraj osmih desetletjih dobil? Kdo je o njih odločal, kakšne so bile proslave, kdo je imel ob podeljevanju nagrade slavnostne govore in kdo jo je zavrnil? Kakšno vlogo je pri odločanju o nagrajenkah in nagrajencih imela politika? Odgovore smo iskali v televizijskih arhivih, pa tudi v pogovorih z zgodovinarjema ter z novinarko in novinarjem.
28 min 6. 2. 2025
Plesni teater Ljubljana, ki ga je ustanovila Ksenija Hribar leta 1984, je postavil temelje sodobnega plesa pri nas in predstavlja valilnico danes vodilnih plesalcev in koreografov. Oddaja osvetljuje zgodovino Plesnega teatra Ljubljana in njegov pomen za slovenski prostor s pogovori, arhivskimi posnetki in slavnostno prireditvijo ob 40-letnici njegovega delovanja. Avtorica oddaje: Tina Šrot Režiserka oddaje: Magda Lapajne
26 min 16. 1. 2025
V svetu, v katerem resničnost presega domišljijo in v katerem so politične in družbene norme zabetonirane v kolektivno zavest naroda, obstaja oblika umetnosti, ki si drzne postavljati ogledalo družbi – satira. V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje nastajanja oddaje Kaj dogaja? in obiskali uredništvo mariborskega Totega lista. O tem, koliko prenesejo Slovenci, kdo politično satiro hvali in kdo jo preklinja, smo govorili s pronicljivimi, šaljivimi in ciničnimi opazovalci družbenega dogajanja: Francom Jurijem, Borisom Kobalom, Tonetom Partljičem, Igorjem Bračičem, Markom Radmilovičem in Rokom Kajzerjem.
25 min 9. 1. 2025
Verjetno ni knjižne police, na kateri se ne bi znašla vsaj ena slikanica, ki jo je likovno opremila ena od treh dam slovenske ilustracije: Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič ali Jelka Reichman. Njihove domišljijske podobe so tesno povezane z otroštvom marsikoga med nami. Kakšna pa sta bila njihovo otroštvo in mladost? Kaj jih je zaznamovalo in kako njihov značaj odzvanja v njihovem delu? V oddaji bomo predstavili tri akademske slikarke in ilustratorke, ki so skupaj ilustrirale več kot 500 knjig. Vsaka ima svoj značilni in prepoznavni slog, v marsičem pa je bila njihova karierna pot zaznamovana s podobnimi izzivi.
30 min 31. 10. 2024
Urbanistično zaostajanje v razvoju se kaže prav v istrskih naseljih in zalednih vaseh. Medtem ko je interes za gradnjo objektov in prenavljanje kulturnih spomenikov v obalnem delu velik, je na preostalih delih primestja in podeželja zelo majhen. Nezainteresiranost za naseljevanje v zaledju, slaba demografska struktura, propadanje naselbinskega in arhitekturnega fonda in problem pojava razpršene poselitve povzročajo razvrednotenje kulturne in naravne krajine. Zaledje prevzema vlogo spalnega naselja, s čimer izgublja identiteto ter privlačnost. S številnimi strokovnjaki smo raziskali fenomen istrskih vaških naselij, prebivalce pa vprašali v kakšni okolici si želijo živeti. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiser Aleksander Šmuc
29 min 3. 10. 2024
Umetna inteligenca vse bolj prodira tudi v kreativno industrijo, saj je z novo tehnologijo mogoče pisati romane, ustvarjati zapletene glasbene simfonije in kopirati slike svetovnih slikarskih mojstrov. V oddaji raziskujejo fenomen chatGPT, ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna sama po sebi, kdo je lastnik teh del in zakaj se umetne inteligence bojijo celo v Hollywoodu. Medtem ko so nekateri veseli pomoči strojev pri ustvarjanju umetnin, pa drugi opozarjajo, da bo nova tehnologija izrinila umetnike. Avtorica: Nataša Žunić
29 min 21. 8. 2024
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
29 min 9. 5. 2024
Na prvem sejmu knjig za otroke in mladino leta 1964 v Bologni je bila med 44 razstavljalci tudi Slovenija. Na letošnjem, 61. sejmu je kot častna gostja navdušila s programom dogodkov, ki ga je zasnovala Javna agencija za knjigo, predvsem pa z razstavo In kaj se je zgodilo potem?, ki jo je pripravil Center ilustracije. Po besedah direktorice bolonjskega knjižnega sejma Elene Pasoli je Slovenija z razstavo postavila nov standard odličnosti. Ilustracija v Sloveniji ima ugledno tradicijo in osupljivo paleto sodobnih avtorskih poetik. Ilustratorji in ilustratorke, pa tudi stripovski avtorji in avtorice se zavedajo svoje odgovornosti, ne podcenjujejo radovednih mladih bralcev, so zavezani kakovosti in si v iskanju izvirnih izrazov privoščijo ustvarjalno svobodo, za to pa morajo imeti veliko časa. Vabljeni v sejemski vrvež v reportaži Mete Česnik.
30 min 2. 5. 2024