Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
445 epizod
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
52 min 8. 2. 2026
Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina
52 min 1. 2. 2026
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
51 min 25. 1. 2026
Gost osrednjega intervjuja na TV Slovenija je eden najuglednejših slovenskih zdravnikov, prof. dr. Marko Noč, tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Noč ni le vrhunski strokovnjak in interventni kirurg za bolezni srca, temveč ga odlikuje tudi plemenit odnos do bolnikov, saj se, kot je razkril v pogovoru, zaveda, kako pomembna je duhovna plat človekove biti. Rojen je bil na Jesenicah in si je že od mladih let želel postati zdravnik. Po končanem študiju na ljubljanski Medicinski fakulteti ga je pot vodila v ZDA, kjer se je štiri leta strokovno izpopolnjeval. Doktoriral je na temo pomoči pri srčnem zastoju in sooblikoval novo medicinsko doktrino, po kateri za pomoč pri srčnem zastoju ni več nujno umetno dihanje, ampak je ključna masaža prsnega koša, še učinkovitejša pa je uporaba defibrilatorja. Ta pristop, ki kar nekajkrat poveča možnost preživetja, se danes uveljavlja po vsem svetu. Pri dr. Noču je razvidno, da svojega poklica ne jemlje le kot službo, ampak je zanj način življenja, saj je bolnikom tako rekoč ves čas na voljo. Prejel je številna visoka priznanja za svoje strokovno delo, a skromno pove, da mu največ pomeni reševanje življenj z uspešnimi operacijami. V pogovoru spregovori tudi o pomenu duhovne oskrbe bolnikov in o velikem prispevku, ki ga dajo bolnišnici duhovniki. Pri tem poudari, da se tudi sam priporoči Bogu za uspešen izid, preden začne operirati. Voditelj: Jože Možina
50 min 18. 1. 2026
Gost Intervjuja je Tadej Tomšič: saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Big Banda RTV Slovenija – jazzovskega orkestra naše medijske hiše. Tadej Tomšič govori o zgodovini orkestra, ki deluje že 80 let, ter o pomenu, ki ga ima za slovensko zabavno in jazzovsko glasbo.
52 min 11. 1. 2026
Gost tokratnega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je vrhunski slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Jemec spada v sam vrh slovenskega abstraktnega slikarstva, saj je že v šestdesetih letih prejemal najvišje nagrade v svetovnem merilu, npr. nagrado grand prix v Tokiu. Rojen je bil v Šentvidu pri Ljubljani leta 1934. Močno so ga zaznamovali vojna, streljanje talcev, povojni pomori in leta diktature. Zaradi izjemne nadarjenosti mu je uspelo priti na Likovno akademijo. Pozneje je bil tam tudi profesor in dekan. Že na začetku kariere so ga kot nadarjenega študenta silili, da se pridruži Komunistični partiji. Ko je to zavrnil, je njegov študij visel v zraku. A pomagal mu je slikar Božidar Jakac. Prejšnji režim je abstraktno umetnost zavračal, za Jemca pa je ta pomenila večjo osebno in umetniško svobodo, saj funkcionarji niso razumeli izpovedne ravni njegovih del, ki so vsebovala kritiko. V nadaljevanju pogovora se akademik Jemec dotakne aktualnih vprašanj v slovenski umetnosti, družbi in politiki. Skrbi ga upadanje slovenstva, tako številčno kot tudi v umetniškem izrazu. Prihodnost vidi v vračanju k tistim vrednotam, ki so Slovence oblikovale. Voditelj: Jože Možina
50 min 4. 1. 2026
O tako imenovanem exodusu italijanskega prebivalstva iz Istre in Dalmacije se v nekdanji Jugoslaviji in tudi v Sloveniji desetletja ni govorilo. O tem sta molčali stara in nova oblast. Kot se nemalokrat zgodi, so vrata prvič odškrnili pisatelji. Ena od prvih takih "lastovk" je etnologinja in profesorica na Primorski univerzi, dr. Katja Hrobat Virloget. Njena knjiga V tišini spomina nas seznanja z zgodovinskim dejstvom težkega odhoda skoraj tristo tisoč italijanskih državljanov iz naše skupne države, o čemer se v šoli nismo nikoli učili. Voditej: Edvard Žitnik
50 min 28. 12. 2025
Predbožični čas bo v pogovoru z Jožetom Možino s svojo prezenco in duhovno karizmo polepšala s. Andreja Godnič. Redovnico, uršulinko in misijonarko so leta življenja med domačini v Andih ter v prestolnicah Peruja in Venezuele izbrusila v modrosti in prisrčnosti, njena pozitivna naravnanost do ljudi pa osvaja srca. Čeprav so njeno življenje zaznamovala tudi leta hudih preizkušenj, še vedno širi veselje in upanje. V intervjuju spoznamo njeno življenjsko pot, na kateri je živahna Kraševka, rokerica, ki je rada plesala, presenetljivo doživela Božji klic, se nekaj časa jezila in upirala, naposled pa le stopila na pot redovništva, kjer se čuti najbolj izpolnjeno. Posebej jo je oblikovalo misijonsko delo visoko v Andih, v mistični kulturi domačinov, ki temelji na tišini in intuiciji. Sledila je perujska prestolnica Lima, kjer se je srečala tako s svetom bogatih kot z begunci v barakarskih naseljih, ki so bili na poti razčlovečenja. S podobnimi zgodbami se je srečala tudi v Venezueli. Kot misijonarka v prestolnici Caracas je bila priča času, ko sta socialistična samodržca Chavez in Madura dokončno spodkopala demokracijo. Nekoč najbogatejša južnoameriška država je zdrsnila v kriminal, revščino, celo lakoto. Režim, ki se ohranja s hudo politično represijo proti drugače mislečim, podpirajo velike nedemokratične države. Sistem temelji na prevari, zlorabljena je evangelijska beseda enakosti in solidarnosti med ljudmi. Gostja poda svojo oceno socializma, ki se začne kot privlačna ideja ter konča v terorju in uničenju. Presenetljivo je, da s. Andreja pozna letošnjo prejemnico Nobelove nagrade za mir Mario Corina Machado, ki je bila njihova varovanka in se je pogosto vračala v njihov center. V nadaljevanju s. Andrejo spoznamo tudi kot povsem običajno žensko, ki se brez zadržkov dotakne tem, kot so kriza srednjih let, menopavza in lepota dozorevanja. Pravi, da je to lepo obdobje, saj se poslanstvo ženske usmerja v pomoč soljudem. Poseben izziv za s. Andrejo je njena živahna narava v povezavi z obljubo pokorščine, ob čemer izraža hvaležnost sestram redovnicam, ki ji stojijo ob strani. Prizna, da je tudi ona kdaj razdrobljena; ob tem prebere pesem s tem naslovom, potem pa doda, da se ne more sestaviti sama, temveč le s pomočjo Boga. Ta se učloveči za božič, ki je zanjo praznik upanja. Podrobno razloži, kaj je bistvo božiča in kaj je embalaža, ki pogled na bistvo pogosto zasenči. Ob koncu izrazi svojevrstno hvalnico Sloveniji, ki je dežela lepote, in to ženskega spola. »Mi smo že tisoč let,« poudari z zaupanjem, da bomo Slovenci tudi ob sedanji krizi znali zajeti iz izvirov čiste vode in se spopasti s prihodnostjo. Voditelj: Jože Možina
52 min 21. 12. 2025
Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Njegov pisateljski opus je neizmeren, napisal je več kot petdeset knjig. Nekatera izmed njegovih del so skorajda ponarodela. Za generacije Slovencev je postal celo svojevrsten vplivnež. Partljič je s svojim pisateljskim mojstrstvom, humorjem, razgledanostjo in prijaznostjo do drugače mislečih v marsičem oblikoval pogled Slovencev na njihovo tudi bolečo, travmatično in protislovno preteklost. Voditelj: Edvard Žitnik
50 min 14. 12. 2025
Gost intervjuja je eden najvidnejših politikov Demosa, ki je bil priča vsem ključnim odločitvam ob padcu partijskega režima in nastajanju slovenske države, vključno s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, kar je bilo tudi iztočnica za pogovor. Voditelj: Jože Možina
50 min 7. 12. 2025