Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
27 epizod
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025
38 min 26. 3. 2025
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025
26 min 26. 2. 2025
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
31 min 29. 1. 2025
Slavni Maček Muri bo prihodnje leto (2025) upihnil 50 svečk, a še vedno ostaja enak in prav vsaki izmed petdesetih generacij in tistih, ki še prihajajo, je in bo na svoj način zaznamoval njeno otroštvo. Zanimivo pa je, da je glasbena enačica slavnega mačka letos (2024) upihnila 40 svečk. Premena literarne predloge, kot je ta, v kateri so se srečali Kovičeva vrhunska poezija, navdihujoča izvirna glasba Jerka Novaka in izvrstna vokalna pripoved Nece Falk, pa tudi likovno-oblikovalska hudomušnost Kostje Gatnika, se zgodijo zelo redko; ko pa se, za vedno ostanejo presežni univerzum zase. In velike hvaležnosti je vredno, če človek doživi tako umetnino, ki jo lahko le občuti, racionalno pa teže pojasni. Poezija in proza Kajetana Koviča torej sami po sebi kažeta, kako pomembno je kakovostno leposlovje za otroke, razvoj njihovega estetskega čutenja in izostritev kritičnega dojemanja. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, na božič sklepamo drugi letni krog s 24. oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, ki jo prvič namenjamo knjižnemu junaku. O njem razmišljata ilustratorka Jelka Reichman, ki je Muriju za knjižno izdajo pred pol stoletja ustvarila podobo, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi založbi. Skratka, v tem prazničnem času nekaj toplega, prijaznega in optimističnega kot spodbuda na pot novemu letnemu krogu in v zahvalo temu, ki se počasi končuje. Sogovornici sta Jelka Reichman, ilustratorka, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, decembra 2024.
43 min 25. 12. 2024
Večina v galerijski svet likovne umetnosti prvič stopi v obdobju osnovnošolskega izobraževanja. Pozneje v življenju pa sama preredko zaide v tišino razstavljenih podob, v prostor, v katerem se slišijo le počasni koraki in šepet obiskovalcev, v nas pa se obrača kalejdoskop podob. Zdi se, kot da so galerije zunaj miselnih osi vsakdanjika, pa čeprav nas skrbno kurirana in časovno razporejena likovna umetnost napolni, obogati in osmisli prenekatero dilemo. Prav zato so galerije in muzeji pri nas med prvimi prepoznali pomen kulturno-umetnostne vzgoje. Tudi v medgeneracijskem kontekstu, v katerem si pedagogika in andragogika prosto podajata roki, da bi se dopolnjevali in oplajali. Vse z namenom polnega in smiselnega doživetja razstavljenih podob. Sogovornica – Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Jernej Boc Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, novembra 2024.
25 min 27. 11. 2024
V svet leposlovja po večini prvič stopimo s pravljicami, ki nam jih na glas prebirajo starši. To skupno branje je nenadomestljiva popotnica in dota, ki ju lahko popolnoma razumemo in občutimo šele v odrasli dobi. Zato je tako pomembno, da se človek s posredovano literaturo sreča zgodaj v življenju – ob branju ali poslušanju. Svet pravljic namreč spodbuja domišljijo in krepi abstraktno mišljenje, hkrati pa postopoma razvija tudi moralni spekter vrednot in ravnanj. Sicer pravljice praviloma povezujemo z otroštvom, čeprav je njihova sporočilna vrednost po večini medgeneracijska in starostno neomejena. Pravljice nas torej v vseh pogledih in življenjskih obdobjih bogatijo, zato je prav, da se od časa do časa prikradejo na naše nočne omarice, tudi ko smo že zdavnaj prerasli svoje otroške sobe. In nas spomnijo, da obstaja še neki drugi svet, ki morda ni tako čuden in težko razumljiv kot ta, v katerem živimo. Sogovornik – dr. Peter Svetina Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2024
21 min 30. 10. 2024
V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno. Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024
39 min 25. 9. 2024
Slovenski pesnik, dramatik in univerzitetni predavatelj Boris A. Novak se je leta 1953 rodil v Beogradu. Velja za enega pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev z izrazito samosvojo poetiko. Pri ustvarjanju za otroke in mlade namreč izhaja iz misli, da zven besed poméni in pomên zveni. Novakova želja je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed, s tem pa tudi sebe vračal v otroštvo. Prav ta igra ga dela izrazito posebnega in v izrazu brez dvoma nadčasovnega. V tokratnem Grafoskopu v povečavi zrcalimo Novakove razmisleke o njegovem lastnem ustvarjanju v slušnem mediju, v širokem kotu pa med drugim tudi to, kaj bi kot popotnico na pot predlagal mladim ljudem. Pogovarjala sva se ob ciklu radijskih iger za otroke po njegovih zgodbah letošnjega marca, a že z mislijo, da bo tale širša verzija pogovora prvič objavljena prav v enem izmed Grafoskopov. Z namenom širjenja razmislekov in humanističnega pogleda na svet in nas v njem v tem precej nehumanem obdobju. Sogovornik – Boris A. Novak Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
31 min 28. 8. 2024
Za letošnjo edicijo Kulturnega bazarja, ki je marca potekal v Cankarjevem domu, je arhitekt Miloš Kosec zasnoval predavanje z naslovom Praznina kot generator skupnosti, v katerem je Trg republike arhitekta Edvarda Ravnikarja znova »prebral« skozi načine njegove uporabe po graditvi in zastavil vprašanje sodobnega solidarnega in vključujočega mesta, ki bi se upiralo komercializaciji in vzpostavljalo možnosti za varno sobivanje različnih družbenih skupin. Pa tudi o tem, kako lahko posameznike in kolektive, ki so desetletja uporabljali prostor tega trga, razumemo kot njegove soustvarjalce. V tokratnem Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, torej skozi posnetek predavanja zrcalimo delo Edvarda Ravnikarja (1907–1993), ki je, kot pravi Kosec, zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, s tem pa preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja. Sicer pa je predavanje Miloša Kosca pravzaprav podčrtana Ravnikarjeva misel, da se je treba truditi za mesto kot proces, ne kot podobo. Predavatelj – Miloš Kosec Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2024
43 min 31. 7. 2024
Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb skozi skupno branje je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda skozi celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dober obet, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. Zato je pomembno vseživljenjsko spodbujanje branja, ki posamezniku krepi samozavest, predvsem pa kritični diskurz. V distopičnem romanu Fahrenheit 451 je ameriški pisatelj Ray Bradbury že leta 1953 naslikal grozljivi svet brez knjig, kjer "gasilci" ne gasijo, pač pa je njihova vloga sežiganje knjig. Takrat so si posamezniki, ki so se uprli tej tiraniji izrojenega sistema števil in slik, knjige shranili v svoj spomin in jih tako z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Žal pa se vse bolj zdi, da danes pogumno pariramo tej distopiji in zato je nujno, da knjiga ostane pomembna sopotnica otrok in mladostnikov, da bi lahko, ko bodo ti odrasli, zanje navdušili tudi svoje otroke. Svet brez knjig in branja mora biti in ostati za družbo in ljudi preprosto nedopusten. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami in dopusti, ko nam knjige že pregovorno raje zajadrajo v roke, torej o knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja. Sogovornica – Natalija Žalec, Andragoški center Republike Slovenije Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Miha Klemenčič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2024
26 min 26. 6. 2024