Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izobraževalno-dokumentarni filmi in oddaje, o kulturni in naravni dediščini, slovenskem jeziku, zgodovini, o znanosti in aktualnem družbenem dogajanju.
144 epizod
Izobraževalno-dokumentarni filmi in oddaje, o kulturni in naravni dediščini, slovenskem jeziku, zgodovini, o znanosti in aktualnem družbenem dogajanju.
Slovenska morska obala z zaledjem predstavlja prostor izjemne naravne in kulturne raznolikosti, kakršnih ne najdemo ravno pogosto. Na omejenem prostoru, dobrih 46-ih kilometrih obalnega pasu, med mejno reko Dragonjo na južni strani, kjer je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa do Krajinskega parka Debeli rtič na meji z Italijo na severni strani, naletimo na zelo različne in po marsičem edinstvene habitate. Nekatere je oblikovala narava sama, skozi tisočletja, druge pa skupaj z naravo človek, ki je ustvaril nekakšno sožitje med naravno in kulturno dediščino. Gre za območje ki ga krasi bogata biotska pestrost, a je hkrati tudi na udaru številnih pritiskov urbanizacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Omenjeni negativni vplivi puščajo vse močnejši odtis, ki ga je potrebno omejiti in zajeziti in prav to je primarna naloga in namen varovanih območij narave. Ukrepati je potrebno takoj, da bomo zanamcem pustili tisto, kar nam je bilo prepuščeno le v upravljanje. Film govori o izzivih in ciljih, ki jih imajo upravljavci zavarovanih območij v Slovenski Istri.
23 min 7. 4. 2026
Dokumentarni film Odprava Murskega zmaja govori o stanju rek v Sloveniji, ribjih populacijah ter o posebnosti reke Mure in kečige kot njene izumirajoče vrste. Na splošno so v Sloveniji pregrajenost in regulacije rek resna grožnja številnim habitatom. V Muri, ki je naša najbolj ohranjena reka, je kljub temu kečiga, selivska riba, skoraj povsem izginila. Film predstavi starodavnost in posebnost tega 'murskega zmaja' ter poudari njegov pomemben in simbolen pomen za habitat reke Mure in za Slovenijo. S pomočjo različnih strokovnjakov in prebivalcev ob Muri se pripoved razvija skozi razmisleke o stanju rek in rib v Sloveniji, zgodovino in posebnost kečige, pomen vračanja ribjih populacij v rečno okolje ter vzpostavljanje zdravega vodnega habitata. Predstavljena je tudi posebna metoda vzreje rib, ki bo vzpostavljena v Sloveniji za namen poribljavanja kečige.
24 min 6. 4. 2026
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
25 min 5. 4. 2026
Dokumentarni film Prihodnost na naših krožnikih odpira vprašanja o hrani, ki jo vsak dan postavljamo predse. Raziskuje, kaj se skriva za oznakami “varno”, “lokalno” in “ekološko” ter kdo si v resnici lahko privošči kakovostno prehranjevanje. Skozi pogovore s strokovnjaki, kmeti in nabiralci razkriva svet med industrijo in naravo, nadzorom in zaupanjem. Od odpoklicev hrane do zgodb mladih pridelovalcev pridemo do spoznanja, da je prihodnost na naših krožnikih lahko slaba, če ne bomo sprejeli politične in osebne odgovornosti, da z znanjem omogočimo čimbolj lokalno pridelavo in predelavo živil.
25 min 24. 3. 2026
Aljaž je tesač novega časa – prvi v vrsti, ki prevzema nasledstvo stare lesne obrti. V njegovem delu se prepletata močna navzočnost preteklosti in jasna usmerjenost v prihodnost. V dialogu z lesom, gozdom in lastnimi napakami ustvarja počasi, z rokami in mislijo. Film spremlja njegovo delo ter skupno življenje z Evo, kjer se tesanje, vrt in vsakdan prepletajo v razmislek o tem, kaj pomeni graditi za prihodnje rodove. Prvi tesač je tih, zbran portret dveh mladih intelektualcev, umetnikov in kmetov, ki v svetu potrošništva vztrajata pri delu z naravo, sledita njenim zakonitostim in jo globoko spoštujeta.
25 min 23. 3. 2026
Kaj se zgodi, ko človek v morju zgradi prvo podvodno strukturo, namenjeno izključno naravi? V Piranskem zalivu je nastala Morska oaza Piran, petnadstropna betonska hiša, ki je postala dom ribam, školjkam in rakom. Dokumentarni film spremlja njen nastanek, zahtevni potop in čudež življenja, ki se je vanjo naselilo že po nekaj dneh. »Že po treh dneh so prišle prve jate rib fratrov,« pravi biolog Lean Fonda. »Vsak potop je presenečenje, vedno odkriješ kaj novega,« dodaja soavtorica projekta dr. Irena Fonda. Podvodni fotograf Arne Hodalič pa poudarja: »Struktura daje možnost, da se na povsem golih tleh začne pisati nova zgodba.« Morska oaza Piran je tako zibelka novega življenja in dokaz, da lahko človek z morjem sodeluje, ne le posega vanj.
25 min 29. 11. 2025
Strast do letenja je dokumentarni film o treh letalcih in eni letalki. Štiri različne osebnosti, štiri različne zgodbe, štiri strani neba in ena skupna lastnost. Vsak od njih je pripravljen storiti skoraj vse, da je lahko čim več v zraku. V letalu. Potniškem, vojaškem, akrobatskem, šolskem. Strasti do letenja ne moreš pridobiti, strast do letenja je prirojena. V dokumentarnem filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Dušana Moravca, so glavni portretiranci Alja Berčič Ivanuš, Benjamin Ličer, Primož Jovanović in Miro Majcen. Alja Berčič Ivanuš je prva kapitanka na Slovenskem in nadaljuje tradicijo svoje družine, saj je bil tudi njen oče pilot potniškega letala, prav tako pa tudi njen mož. Za poklic se je odločila že v osnovni šoli, postala je prva slovenska vojaška pilotka, zdaj je kapitanka na potniškem letalu. Benjamin Ličer Benjo je legendarni primorski letalec, ki se v svoji dolgoletni karieri pilota ni zadovoljil samo z letalskimi dosežki, pa čeprav je postal tudi večkratni prvak v akrobatskih letih. Uživanje v zraku je namreč želel združiti tudi s humanitarnim delom. Njegov pogled iz zraka rešuje življenja na tleh. Primož Jovanović je rosno mlad sledil svojemu starejšemu bratu na lokalno letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije in letenja je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Miro Majcen, fotograf, ki med drugim po naročilu fotografira tudi Rolling Stonese, je pred šestimi leti začel svojo pilotsko pot kot popoln začetnik. Zdaj že sam leti v različnih tipih letal, njegov največji cilj je, da bo čez deset let postal pilot največjih potniških letal.
53 min 25. 11. 2025
What happens when humans build the first underwater structure in the sea designed exclusively for nature? In the Bay of Piran, the Sea Oasis Piran has been created — a five-storey concrete structure that has become home to fish, shellfish, and crustaceans. The documentary follows its creation, the demanding underwater installation, and the miracle of life that began to inhabit it within just a few days. “After only three days, the first schools of frater seabream arrived,” says biologist Lean Fonda. “Every dive is a surprise, you always discover something new,” adds project co-author Dr Irena Fonda. Underwater photographer Arne Hodalič emphasises: “The structure makes it possible for a new story to begin on what was once completely bare seabed.” Sea Oasis Piran thus stands as a cradle of new life and proof that humans can work with the sea, rather than merely intervene in it.
25 min 24. 11. 2025
Po evidencah Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije živi v Sloveniji med 9000 in 10 000 slepih in slabovidnih ljudi. Od tega jih je v društva slepih včlanjenih približno 4000. V dokumentarnem filmu Moje roke so moje oči nam svoj pogled na svet in na to, kako ga doživljajo z vsemi svojimi čutili, razkrivajo taki, ki so slepi od rojstva, in taki, ki so oslepeli pozneje, bodisi zaradi postopnega poslabševanja vida bodisi zaradi nesreč. V filmu so sodelovali tudi slabovidni, ki menijo, da zaradi tega, ker slabo vidijo, niso nič manj slepi kot številni videči ljudje. Režiser in scenarist: Tadej Čater Direktor fotografije in snemalec: Anton Kralj Serša Montažer: Zlatjan Čučkov
26 min 19. 11. 2025
Potem ko se je z reprezentanco vrnil z Mediteranskih iger, kjer so osvojili prvo medaljo v skupinskih športih za Slovenijo, je šel naravnost z letališča na operacijo hrbtenice. Prvo od treh. Mesec dni kasneje je že stal na rokometnem igrišču. Bolečine v hrbtenici je lajšal s protibolečinskimi tabletami. Težave s hrbtenico in bolečine so se nadaljevale tudi po koncu športne poti. Vse do tistega junijskega jutra, ko ni mogel več stopiti na noge. Pristal je na invalidskem vozičku. Nenad Stojaković, poklicni rokometaš, nekdanji slovenski reprezentant, je plačal svojo ceno. In kasneje osvojil tudi medaljo na svetovnem prvenstvu v rokometu na vozičkih. Režija in scenarij: Tadej Čater Direktor fotografije: Stojan Femec Mojster montaže: Andrej Modic
26 min 18. 10. 2025