Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
619957 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
Alja Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
28 min 19. 2. 2026
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Poleg podnebne krize se soočamo tudi s krizo zmanjševanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov. Kot poudarja eden vodilnih morskih biologov Carlosom Duarte, pa se pomena varovanja narava v zadnjem času vse bolj zavedamo, kar še posebej velja za del zasebnega sektorja, denimo zavarovalnice, saj ekstremni vremenski pojavi povzročajo vse večjo škodo. Nenazadnje pa se moramo zavedati odgovornosti do prihodnjih generacij, kar, kot pravi, ni nek abstrakten pojem, saj gre za naše otroke in vnuke. S profesorjem Duartejem, ki je obiskal Ljubljano na povabilo Ekonomske fakultete, se je pogovarjala Špela Novak.
10 min 18. 2. 2026
Olimpijske igre v Italiji, kakor številni drugi veliki športni dogodki, niso le tekmovalna platforma. So tudi stičišče interesov, pospeševalnik lokalnega razvoja, predvsem pa tržno zanimiv produkt, ki generira dobičke. V kolikšni meri je olimpijski duh še živ? So igre sploh še namenjene športnikom, imajo na »najpomembnejšem« tekmovanju takšne razmere, da se lahko izkažejo? Anja Hlača Ferjančič in Uroš Volk sta preverila utrip na prizoriščih letošnjih olimpijskih iger in v pogovorih z olimpijci ugotavljala, v kolikšni meri so igre še namenjene njim.
15 min 17. 2. 2026
A sporttal kapcsolatos kiadásokra összesen 2 millió 253 ezer 850 eurót irányoz elő a költségvetésben idén Lendva Község. Történelmet írt a milánói-cortinai téli olimpián Johannes Hösflot Klaebo. A norvég sífutó megszerezte a 10. olimpiai bajnoki címét.
10 min 19. 2. 2026
Tokratni sogovorniki v Gymnasiumu so lanskoletni in letošnji udeleženci Mestnega inkubatorja, programa Mladih zmajev, v katerem mladi s pomočjo mentorjev in finančno pomočjo uresničujejo svoje ideje, ki bi izboljšale njihovo okolje oziroma družbo - zdaj poteka že 10. sezono, pri čemer že drugo sezono sodelujejo tudi s Centrom Rog, da lahko mladi tudi razvijajo produkte in izdelujejo prototipe. V studiu 51 nacionalnega radia so se v poglobljeni debati o resničnih vrednostih odnosov, ustvarjanja in sodelovanja z voditeljico Liano Buršič srečali gostje: Strahinja Jovanović, Ela Cerar, Andreas Morales Bajc, Sara Klopčič, Miha Turk, Sonja Čandek, Alja Fir in Sara Lucu.
53 min 18. 2. 2026
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Vlada naj bi razmišljala o dodatnem dvigu pokojnin na skupno 5 odstotkov. - V Mariboru popoldne seja občinskega sveta, v Framu otvoritev novih prostorov vrtca. - Se slovensko gospodarstvo ohlaja?
8 min 19. 2. 2026
A Magyar Nemzeti Közösség Rádió- és Tévéműsorai Programbizottságának ülésén a lendvai stúdiók műsorainak 2025. évi programbeszámolójának megvitatása és elfogadása szerepelt napirenden. Az ülésen jelenlevő tagok néhány aktuális kérdést is megvitattak.
5 min 19. 2. 2026
Két évtized után új törvény fogja szabályozni a szőlészetet és borászatot. Az évek óta lejtmenetben lévő ágazat számára a reformok talán még időben érkeznek.
4 min 19. 2. 2026
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
6 min 18. 2. 2026