Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
619334 epizod
Pesmi prepeva in izvaja na ljudskih glasbilih ansambel Trutamora Slovenica.
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi nekaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO
8 min 8. 2. 2026
Andrej Rozman Roza je pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec. Njegova dela so v mnogih učbenikih in antologijah. Nastopa v šolah, udeleževal pa se je tudi protestov in včasih, kot pravi, je na naše politike res zelo jezen. Leta 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. V svoje verze skuša ujeti čim bolj resničen jezik, neodvisno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. Leta 2017 je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Voditelj: Edvard Žitnik
1 min 8. 2. 2026
V tretji epizodi oddaje Debate z Bergantom se bo voditelj ob državnem prazniku slovenske kulture z gosti pogovarjal o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi, vse močnejšem vplivu angleščine na mlade in izzivih, ki jih prinaša priseljevanje. V oddaji bodo sodelovali dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pesnica in pisateljica dr. Nina Dragičević in mladi študent slovenistike Žan Luka Umičevič.
1 min 8. 2. 2026
V Piranu se križajo poti treh otrok iz različnih socialnih sredin – domačinke Mario, Roberta iz poletne kolonije in premožne Barbare, ki je na počitnicah z očetom in njegovo partnerko. Barbara prejme napačno poslano SMS sporočilo. Skozi niz ugank in dogodivščin povezanih s srednjeveškimi skrivnostmi Pirana jih vodi do zaklada, ki ga iščeta tudi karikirana bandita Grandemare in Jofa. Otroci se med pustolovščino zbližajo, preskočijo tudi ljubezenske iskrice.
1 min 8. 2. 2026
Bernarda Žarn in Jože Robežnik nedeljske popoldneve naredita prijazne in zabavne v družbi gostov iz sveta kulture, medijev in glasbe. Goste v oddaji predstavljata tudi skozi pogovorno atraktivni rubriki Vroči stol in Omizje. Au, to je moja noga je studijska poslastica učenja plesa Bernarde in Jožeta pod vodstvom vrhunskih plesnih učiteljev različnih plesnih zvrsti. Katja Stojnić odkriva zanimive profile osebnosti in njihovih poklicev v rubriki Rožnata dolina. Tjaša Platovšek z znanimi Slovenci kvalitetno preživlja čas v rubriki Nedeljski odklop in vsako nedeljo popoldan predstavi Družabni dogodek tedna.
1 min 8. 2. 2026
Slovenska filmska klasika Zakaj mora biti matura ravno spomladi, se že v 50. letih v Ljubljani, polni cvetja in razposajenih srednješolcev, sprašujejo gimnazijci Samo, Krištof in Sandi. Namesto da bi se pripravljali na zahtevni konec šolskega leta, razmišljajo o dekletih in igrajo odbojko. Dogovorijo se, da mora Samo zapeljati hčerko profesorja matematike in jo izkoristiti za to, da zanje pridobi maturitetna vprašanja. Dekleta ne poznajo, zato jo po slovanski boginji pomladi poimenujejo Vesna. Ko Samo Vesno prvič vidi, fantje dokončno izgubijo razum, saj je Vesna v nasprotju z njihovimi pričakovanji čudovito, nadvse lepo in tudi precej trmasto dekle, ki se v resnici imenuje Janja. Samo se silno zagleda vanjo in o nalogah noče več niti slišati. Par se zaljubi po zasilnem pristanku s Samovim jadralnim letalom na Gorenjskem. Ko Samov ljubosumni prijatelj Sandi Vesni zaupa njihov načrt, se Vesna počuti izdano, to pa ogrozi tako svežo ljubezen kot tudi šolski uspeh. Vesno si je ob premiernem prikazovanju ogledalo več kot 95 tisoč gledalcev, kot prva in še danes nadvse iskriva komedija ostaja mejnik slovenskega filma. Je tudi vir legendarnih dialogov in znamenitega romantičnega para, ki sta ga upodobila Franek Trefalt in Metka Gabrijelčič. Izvirni naslov: VESNA / Slovenski film, 1953 / Režija: František Čap / Scenarij: Matej Bor, František Čap (avtor priredbe scenarija) / Igrajo: Metka Gabrijelčič, Franek Trefalt, Janez Čuk, Stane Sever, Jure Furlan, Frane Milčinski - Ježek, Metka Bučar
1 min 8. 2. 2026
Dokumentarni film Kako se vstane se poskuša približati izkušnji poslušanja govorca v živo tako kot nekoč, ko so bili pripovedovalci nepogrešljivi in so njihove zgodbe burile domišljijo ljudi. V filmu gledalec gleda predvsem obraz in se osredotoča na samo zgodbo. Zvrstijo se štirje različni govorci. Renata Lapanja in Nataša Kramberger sta z zgodbami že stali na odru, Tomislav Jovanović - Tokac in Goran Završnik pa navadno nastopata v glasbenih in gledaliških okvirih. Pripovedovalci se spopadejo z različnimi nalogami: kako zgraditi svet po vesoljnem potopu? Kam je odpotoval odrezan prst iz kamniške smodnišnice? Kako se nadaljuje življenje po izkušnji vojne? Kako vstati iz postelje, če te telo ne uboga?
1 min 8. 2. 2026
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bomo z dopisniki predstavili kulturni utrip po vsej Sloveniji. Obiskali bomo tradicionalni Prešernov s'menj v Kranju, si ogledali prenovljeno Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in raziskali, zakaj bodo Prešernovi poeziji namenili posebno pozornost tudi na mariborskih tehniških fakultetah. Zbrali bomo odzive na Prešernovo proslavo, ki vselej preseneča z različnimi umetniškimi pristopi in obravnavo aktualnih družbenih tem. Ob koncu pa se bomo ozrli še v zgodovino podeljevanja najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti – v različnih političnih, družbenih in drugih razmerah jih podeljujejo že od leta 1947.
1 min 8. 2. 2026
Leta 2003 so ribiči v Piranskem zalivu odkrili truplo 13 metrov dolgega kita, pravzaprav kitovke. Najdba je takrat močno odmevala, saj tako veliki sesalci le redko zaidejo v plitve vode. Strokovnjaki so kitovko najprej za nekaj mesecev potopili na dno morja, da so ostale le kosti. Nato so jih dvignili iz vode in začele so se večletne priprave, da so iz kosti pripravili eksponat. Po osmih letih od najdbe te ogromne živali, natančneje septembra leta 2011, so okostje postavili na ogled v Prirodoslovnem muzeju. O takratni pridobitvi je v TV Dnevniku poročala Živa Rogelj.
1 min 26. 9. 2021