Opis epizode

Danielle de Niese upodablja Didono in Ano, ženska lika, prignana do skrajnih meja.

Didona je plemenita kraljica, ki žrtvuje svoje življenje za ljubljenega Eneja (poje Jóhann Kristinsson), junaka, ki je pobegnil pred uničenjem Troje. Ko se sooča s svojo smrtjo in ne more živeti brez njega, zapoje nesmrtne besede: "Spomni se me, ampak ne pozabi na mojo usodo". Didona in Enej je edina prava opera Henryja Purcella, na besedilo, ki ga je napisal Nahum Tate. Gre za izredno monumentalno, hkrati pa čustveno globoko delo. Opera je pisana kot zaporedje čudovitih zborovskih stavkov, arij in duetov, ki jih povezujejo dramatično napeti recitativi. Pojejo še: Julia Roset (Belinda), Katherine Koester (Prva čarovnica), Sara Swietlicki Pålsson (Druga ženska in Druga čarovnica), Jasmin White (Čarodej), Lasse Flaaten Husmer (Duh) in Kieran Carrel (Mornar). Zbor opere iz Malmöja in Danski nacionalni simfonični orkester vodi Geoffrey Paterson.

Sestri Ana 1 in Ana 2 pojeta "V resnici nisva dve osebi, ampak samo ena“. To sta pevska in plesna Ana, vlogi v satiričnem petem baletu Sedem smrtnih grehov Kurta Weilla. Ana je v bistvu dvojna osebnost: pevka uteleša racionalno, zadržano in povzpetniško, plesalka pa ljubko, nekoliko "premaknjeno" in emotivno "sestro". V njunih melodijah se pragmatizem sreča z idealizmom, razum s čustvi, pesem s plesom. V devetih stavkih – Prolog, Epilog ter po eden za vsak greh – se Ana v sedmih letih in sedmih različnih mestih spoprijema s sedmimi smrtnimi grehi. Družina – sestavljajo jo oče (Kristoffer Appel), mati (Per Høyer) in dva brata (Benjamin Nellemose in Mads Skovgaard Andersen) –, ki jo je poslala od doma, iz izmišljenega kraja, imenovanega Louisiana, da bi jim prislužila dovolj denarja za dokončanje družinske hišice na bregu Misisipija, pa nenehno izraža svojo zaskrbljenost, ker se ne more izogniti grehom. Ironično, kot vedno pri Bertoltu Brechtu, je, da se nihče z grehi ne ukvarja iz verskih ali moralnih razlogov; skrbi jih predvsem, ali bo Ana zaslužila dovolj.

Dejan Juravić