Pojdite na predvajalnik Pojdite v osnovni meni

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Sobotni operni večer
Sobotni operni večer

Jean-Philippe Rameau: Hebino praznovanje iz Pariza

Ars

28.06.2025 171 min še 27 dni

Jean-Philippe Rameau: Hebino praznovanje iz Pariza

Ars

28.06.2025 171 min še 27 dni

Opera slavi veselje, mladost in ljubezen, s humorjem in kančkom predrznosti - prvič na naših valovih.

Leta 1733, ko je Jean-Philippe Rameau začel svojo operno kariero, je že tri desetletja kraljevala nova zvrst: opera-balet, včasih imenovana preprosto balet, čeprav se je v njem plesalo in tudi pelo. Po uvodnem prologu, v katerem bogovi pod neko pretvezo – včasih s političnim predznakom – sprožijo predstavo, je balet sestavljen iz vrste "entréejev", samostojnih dejanj, ki jih povezuje tema, predstavljena v prologu. Tako se Rameaujeva druga opera-balet Les Fêtes d'Hébé – Hebino praznovanje začne takoj po Hebini obsodbi. Po mnenju starešin je bila ta boginja mladosti kriva razsipnosti nektarja bogov. Na podlagi te mitološke predpostavke je v operi prikazano, kako Heba zapusti Olimp in se z Momosom in Ljubeznijo naseli ... na bregove Sene! Domačini so jo počastili s tremi zaporednimi festivali, izmed katerih je vsak ponazarjal "lirski talent", tj. sestavino francoske opere: poezijo, glasbo in ples. Z drugimi besedami, opera Hébino praznovanje s podnaslovom Les Talents lyriques, Lirski talent slavi samo sebe!

Momos, bog posmeha in domišljije, predseduje predstavi. Vsi vemo, da je Heba bogove oskrbovala z nektarjem mladosti. To, da se je zdaj okrepčala s pijačo Parižanov, je resnično burleskno! Leta 1739 se je na odru takratne pariške opere zdelo zabavno, skorajda predrzno, trditi, da sta mladost in ljubezen boljši v Parizu kot Versaillesu, Olimpu francoskega kraljestva. Toda tako je zagotovo menil mladi Ludvik XV., ki mu je njegova pobožna žena, izčrpana zaradi desetih nosečnosti v desetih letih, leto dni prej zaprla vrata svoje spalnice.

Pojejo: Emmanuelle de Negri (Najada in Héba), Lea Desandre (Sapfo, Ífida in Ájgla), Ana Vieira Leite (Pastirica ter alegorični osebi Potok in Ljubezen), Marc Mauillon (Mómos in Merkur), Renato Dolcini (Himas in Tirtáj), Lisandro Abadie (Evríal in Alkáj), Antonin Rondepierre (Télem), Cyril Auvity (Likúrg) in Matthieu Walendzik (alegorična oseba Reka). Zbor in orkester ansambla Les Arts Florissants vodi William Christie.

Dejan Juravić

Prikaži več
Prikaži manj

Sobotni operni večer

Opis epizode

Opera slavi veselje, mladost in ljubezen, s humorjem in kančkom predrznosti - prvič na naših valovih.

Leta 1733, ko je Jean-Philippe Rameau začel svojo operno kariero, je že tri desetletja kraljevala nova zvrst: opera-balet, včasih imenovana preprosto balet, čeprav se je v njem plesalo in tudi pelo. Po uvodnem prologu, v katerem bogovi pod neko pretvezo – včasih s političnim predznakom – sprožijo predstavo, je balet sestavljen iz vrste "entréejev", samostojnih dejanj, ki jih povezuje tema, predstavljena v prologu. Tako se Rameaujeva druga opera-balet Les Fêtes d'Hébé – Hebino praznovanje začne takoj po Hebini obsodbi. Po mnenju starešin je bila ta boginja mladosti kriva razsipnosti nektarja bogov. Na podlagi te mitološke predpostavke je v operi prikazano, kako Heba zapusti Olimp in se z Momosom in Ljubeznijo naseli ... na bregove Sene! Domačini so jo počastili s tremi zaporednimi festivali, izmed katerih je vsak ponazarjal "lirski talent", tj. sestavino francoske opere: poezijo, glasbo in ples. Z drugimi besedami, opera Hébino praznovanje s podnaslovom Les Talents lyriques, Lirski talent slavi samo sebe!

Momos, bog posmeha in domišljije, predseduje predstavi. Vsi vemo, da je Heba bogove oskrbovala z nektarjem mladosti. To, da se je zdaj okrepčala s pijačo Parižanov, je resnično burleskno! Leta 1739 se je na odru takratne pariške opere zdelo zabavno, skorajda predrzno, trditi, da sta mladost in ljubezen boljši v Parizu kot Versaillesu, Olimpu francoskega kraljestva. Toda tako je zagotovo menil mladi Ludvik XV., ki mu je njegova pobožna žena, izčrpana zaradi desetih nosečnosti v desetih letih, leto dni prej zaprla vrata svoje spalnice.

Pojejo: Emmanuelle de Negri (Najada in Héba), Lea Desandre (Sapfo, Ífida in Ájgla), Ana Vieira Leite (Pastirica ter alegorični osebi Potok in Ljubezen), Marc Mauillon (Mómos in Merkur), Renato Dolcini (Himas in Tirtáj), Lisandro Abadie (Evríal in Alkáj), Antonin Rondepierre (Télem), Cyril Auvity (Likúrg) in Matthieu Walendzik (alegorična oseba Reka). Zbor in orkester ansambla Les Arts Florissants vodi William Christie.

Dejan Juravić

Vse epizode

47. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine